Page 76 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 76
RAZPRAVE, [TUDIJE
Prav tako je bilo treba poskrbeti za potrebe verouka v evangeličan-
skih šolah in zato sta bila izdana učbenika za vse štiri razrede osnov-
ne šole z naslovom Evangelicsanszke szvéte vere návuk za Lüdszki soul
I. – II. zloucs in III. – IV. zloucs (Murska Sobota 1922; Evangeličanske
svete vere navuk za lüdski šol I. – II. zlouč, III. – IV. zlouč).
Najplodovitejši v tem obdobju je bil Janoš Flisar (1856–1947),
rojen v Šalamencih. S pisanjem se je sicer ukvarjal že kot učitelj, po
upokojitvi pa se je nadvse aktivno vključil kot pisec leposlovnih be-
sedil, tako poezije kakor proze, pa tudi kot prevajalec, predvsem iz
madžarščine. Objavljal je v Düševnem listu, Evangeličanskem kalendarju
in drugih periodičnih publikacijah.
Flisar je pripravil prekmursko-madžarski in madžarsko-prekmur-
ski slovar Magyar-Vend szótár – Vogrszki-vendiski recsnik (Budimpešta
1922, druga razširjena izdaja 1942; Vogrski-vendiški rečnik). In med
drugo svetovno vojno je izšel tudi Vend-magyar szótár. Vendiski-vogrszki
recsnik (Budimpešta 1943; Vendiški-vogrski rečnik).
Od teoloških del je Flisar prevedel K. Lechlerja Máli katekizmuš od
Rázločka Vadlüvanj (Murska Sobota 1932), Endre Masznyika Luthera
žitka spis z-slikami (Murska Sobota 1934).
Med literarnimi prevodi pa so knjige: Kálman Miszáth, Szproto-
lesnye popovjé (Betlehem 1927; Sprotolešnje popovje) in Szvetoga Petra
dezsdzsévnica (Betlehem 1927; Svetoga Petra deždževnica), Mór Jókai,
Národne fabule (Betlehem 1929), Sonkolyi Gergor, Bôg nyemi düši dobro
daj (Betlehem 1929), Kristina Roy, Brez Boga na szveti (Murska Sobota
1931; Brez Boga na sveti) ter knjižica Vsze je dobro, csi je konec dober
(Murska Sobota 1938; Vse je dobro, či je konec dober).
Skupaj z Adamom Lutharjem sta pripravila molitvenik Zvráči Me,
Gospodne! (Murska Sobota 1936) in knjižico Prekmurja znameniti
evangeličanski mô’zje (Murska Sobota 1926).
Duhovnik Adam Luthar (1889–1972) je izdajal in sourejal Dü-
ševni list in Evangeličanski kalendari skupaj s Flisarjem; v obeh je tudi
objavljal razne prispevke bodisi informativne bodisi pastoralne
narave. Nekaj člankov je posvetil zgodovini in vsako leto objavil
kroniko enega leta. Pripravil in izdal je še Cerkevne pesmi za evange-
ličanske izseljence (1938), skupaj z Janošem Flisarjem sta pripravila
molitvenik Zvráči Me, Gospodne! (Murska Sobota 1936), prav tako
74
Prav tako je bilo treba poskrbeti za potrebe verouka v evangeličan-
skih šolah in zato sta bila izdana učbenika za vse štiri razrede osnov-
ne šole z naslovom Evangelicsanszke szvéte vere návuk za Lüdszki soul
I. – II. zloucs in III. – IV. zloucs (Murska Sobota 1922; Evangeličanske
svete vere navuk za lüdski šol I. – II. zlouč, III. – IV. zlouč).
Najplodovitejši v tem obdobju je bil Janoš Flisar (1856–1947),
rojen v Šalamencih. S pisanjem se je sicer ukvarjal že kot učitelj, po
upokojitvi pa se je nadvse aktivno vključil kot pisec leposlovnih be-
sedil, tako poezije kakor proze, pa tudi kot prevajalec, predvsem iz
madžarščine. Objavljal je v Düševnem listu, Evangeličanskem kalendarju
in drugih periodičnih publikacijah.
Flisar je pripravil prekmursko-madžarski in madžarsko-prekmur-
ski slovar Magyar-Vend szótár – Vogrszki-vendiski recsnik (Budimpešta
1922, druga razširjena izdaja 1942; Vogrski-vendiški rečnik). In med
drugo svetovno vojno je izšel tudi Vend-magyar szótár. Vendiski-vogrszki
recsnik (Budimpešta 1943; Vendiški-vogrski rečnik).
Od teoloških del je Flisar prevedel K. Lechlerja Máli katekizmuš od
Rázločka Vadlüvanj (Murska Sobota 1932), Endre Masznyika Luthera
žitka spis z-slikami (Murska Sobota 1934).
Med literarnimi prevodi pa so knjige: Kálman Miszáth, Szproto-
lesnye popovjé (Betlehem 1927; Sprotolešnje popovje) in Szvetoga Petra
dezsdzsévnica (Betlehem 1927; Svetoga Petra deždževnica), Mór Jókai,
Národne fabule (Betlehem 1929), Sonkolyi Gergor, Bôg nyemi düši dobro
daj (Betlehem 1929), Kristina Roy, Brez Boga na szveti (Murska Sobota
1931; Brez Boga na sveti) ter knjižica Vsze je dobro, csi je konec dober
(Murska Sobota 1938; Vse je dobro, či je konec dober).
Skupaj z Adamom Lutharjem sta pripravila molitvenik Zvráči Me,
Gospodne! (Murska Sobota 1936) in knjižico Prekmurja znameniti
evangeličanski mô’zje (Murska Sobota 1926).
Duhovnik Adam Luthar (1889–1972) je izdajal in sourejal Dü-
ševni list in Evangeličanski kalendari skupaj s Flisarjem; v obeh je tudi
objavljal razne prispevke bodisi informativne bodisi pastoralne
narave. Nekaj člankov je posvetil zgodovini in vsako leto objavil
kroniko enega leta. Pripravil in izdal je še Cerkevne pesmi za evange-
ličanske izseljence (1938), skupaj z Janošem Flisarjem sta pripravila
molitvenik Zvráči Me, Gospodne! (Murska Sobota 1936), prav tako
74
