Page 77 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 77
FRANC KUZMI^
knjižico Prekmurja znameniti evangeličanski mô’zje (Murska Sobota
1926).
Kardoševo pesmarico Krsztsanszke Mrtvecsne peszmi je preuredil za
drugo izdajo (Murska Sobota 1929); Za tisk je pripravil še Kardoševo
kratko zgodovino cerkve Evangeliomszke vere i cérkvi obcsinszki prigodi
(Murska Sobota 1932).
Pesmarico Krsztsanszke czerkevne peszmi (Betlehem 1941; Krstšan-
ske cerkevne pesmi) je Luthar pripravil na podlagi Kardoševe pesma-
rice iz leta 1848, ni pa vključil 151 pesmi; natisnjene imajo isto števil-
ko kot Kardoševe, toda v resnici je v njej le 359 pesmi. Prav tako je
oskrbel izdajo Kardoševega rokopisnega prevoda prvih starozaveznih
knjig Moses i Josua (Murska Sobota 1929; Mošeš i Jošua).
Duhovnik Stevan Godina (1888–1949) je prevedel augsburško
veroizpoved z naslovom Agostonszko verevadlüványe (Murska Sobota
1930; Agostonsko verevadlüvanje), Sandor Mikola (1871–1945) pa je
med drugo svetovno vojno izdal dvojezično knjižico Válogatott Ezopu-
si meszék – Prebrane Ezopusove fabule (Budapest 1942)
Po drugi svetovni vojni se je slovstvena dejavnost prekmurskih
evangeličanov nadaljevala, tokrat je bilo zajeto celotno slovensko
ozemlje in s tem slovenski knjižni jezik.
Za leto 1952 je začel ponovno izhajati Evangeličanski koledar in od
novembra leta 1971 mesečnik Evangeličanski list. Koledar prinaša poleg
člankov z versko vsebino tudi literarne prispevke (pesmi in prozo),
eseje, prispevke iz zgodovine Cerkve, kroniko pomembnih dogodkov
v preteklem letu in fotografije raznih dogodkov. Ker je koledar name-
njen tudi pripadnikom madžarske narodnosti, so v njem tudi prispev-
ki v madžarščini. Namen Evangeličanskega lista je seznanjati bralce
z raznimi dogodki in načrti. Objavlja pa prav tako krajše literarne
prispevke in duhovna razmišljanja, tudi v madžarščini.
Ludvik Novak (1930–1997), takrat duhovnik na Hodošu, je pri
pravil novi molitvenik v prekmurščini Na poti živlenja (Murska Sobo-
ta 1969). Pri sestavi je uporabil je tudi Cipotov molitvenik in Flisar-
-Lutharjevega.
V knjižni slovenščini je izšla Evangeličanska cerkvena pesmarica (Mu-
rska Sobota 1963) z uvodno besedo takratnega seniorja Leopolda
Harija. Pesmarica vsebuje poleg pesmi še različne molitve, glavne
75
knjižico Prekmurja znameniti evangeličanski mô’zje (Murska Sobota
1926).
Kardoševo pesmarico Krsztsanszke Mrtvecsne peszmi je preuredil za
drugo izdajo (Murska Sobota 1929); Za tisk je pripravil še Kardoševo
kratko zgodovino cerkve Evangeliomszke vere i cérkvi obcsinszki prigodi
(Murska Sobota 1932).
Pesmarico Krsztsanszke czerkevne peszmi (Betlehem 1941; Krstšan-
ske cerkevne pesmi) je Luthar pripravil na podlagi Kardoševe pesma-
rice iz leta 1848, ni pa vključil 151 pesmi; natisnjene imajo isto števil-
ko kot Kardoševe, toda v resnici je v njej le 359 pesmi. Prav tako je
oskrbel izdajo Kardoševega rokopisnega prevoda prvih starozaveznih
knjig Moses i Josua (Murska Sobota 1929; Mošeš i Jošua).
Duhovnik Stevan Godina (1888–1949) je prevedel augsburško
veroizpoved z naslovom Agostonszko verevadlüványe (Murska Sobota
1930; Agostonsko verevadlüvanje), Sandor Mikola (1871–1945) pa je
med drugo svetovno vojno izdal dvojezično knjižico Válogatott Ezopu-
si meszék – Prebrane Ezopusove fabule (Budapest 1942)
Po drugi svetovni vojni se je slovstvena dejavnost prekmurskih
evangeličanov nadaljevala, tokrat je bilo zajeto celotno slovensko
ozemlje in s tem slovenski knjižni jezik.
Za leto 1952 je začel ponovno izhajati Evangeličanski koledar in od
novembra leta 1971 mesečnik Evangeličanski list. Koledar prinaša poleg
člankov z versko vsebino tudi literarne prispevke (pesmi in prozo),
eseje, prispevke iz zgodovine Cerkve, kroniko pomembnih dogodkov
v preteklem letu in fotografije raznih dogodkov. Ker je koledar name-
njen tudi pripadnikom madžarske narodnosti, so v njem tudi prispev-
ki v madžarščini. Namen Evangeličanskega lista je seznanjati bralce
z raznimi dogodki in načrti. Objavlja pa prav tako krajše literarne
prispevke in duhovna razmišljanja, tudi v madžarščini.
Ludvik Novak (1930–1997), takrat duhovnik na Hodošu, je pri
pravil novi molitvenik v prekmurščini Na poti živlenja (Murska Sobo-
ta 1969). Pri sestavi je uporabil je tudi Cipotov molitvenik in Flisar-
-Lutharjevega.
V knjižni slovenščini je izšla Evangeličanska cerkvena pesmarica (Mu-
rska Sobota 1963) z uvodno besedo takratnega seniorja Leopolda
Harija. Pesmarica vsebuje poleg pesmi še različne molitve, glavne
75
