Page 79 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 79
FRANC KUZMI^
skem jeziku izdan bogoslužni red evangeličanske cerkve Agenda (Mur
ska Sobota 2008).
S tem kratkim orisom spoznamo dokaj bogato publicistično de-
javnost, ki jo je v preteklosti opravila evangeličanska cerkev v Prek-
murju, največ seveda v prekmurskem knjižnem jeziku. Koliko dela in
naporov je bilo vloženega v to, ni enostavno ugotoviti. Nesporno pa
je dejstvo, da je še posebno pisana beseda duhovno vzgajala in usmer-
jala evangeličanskega človeka v vseh teh obdobjih, bodisi v dobrem
ali slabem. Po drugi strani pa je bil jezik ta, ki je pripomogel, da se
prebivalstvo tega ozemlja, ukleščeno med dva naroda, ni asimiliralo
in je ohranilo klenost in identiteto. Zato tudi ne drži trditev, da je
prekmurščina s svojim slovstvom zavirala vključevanje tega dela
ozemlja v slovensko skupnost.
Obenem pa je evangeličanska slovstvena dejavnost prispevala tudi
k vzniku katoliške publicistične dejavnosti v Prekmurju z začetnikom
Miklošem Küzmičem, ki je za potrebe katoliških vernikov pripravil
sedem osnovnih knjig.
Zaključimo torej ta oris slovstvene dejavnosti prekmurskih evan-
geličanov z mislimi Franca Šebjaniča, raziskovalca prekmurskega
protestantizma. »Med slovenskimi protestantskimi dijaki v tej izo-
braževalni ustanovi (v Bratislavi – op. p.) se zategadelj ni udomila
zgolj ljubezen do slovenskega jezika, marveč tudi želja po kulturno-
-umetniškem snovanju v materinski besedi. Neposreden stik bodočih
slovenskih izobražencev s to sredino, predvsem z njenimi vplivnimi
osebnostmi, je izredno pozitivno (morda celo odločujoče) vplival na
razumsko premagovanje polstoletne brezperspektivnosti protestant-
skega gibanja med Muro in Rabo.«9
9 F. Šebjanič, str. 8.
77
skem jeziku izdan bogoslužni red evangeličanske cerkve Agenda (Mur
ska Sobota 2008).
S tem kratkim orisom spoznamo dokaj bogato publicistično de-
javnost, ki jo je v preteklosti opravila evangeličanska cerkev v Prek-
murju, največ seveda v prekmurskem knjižnem jeziku. Koliko dela in
naporov je bilo vloženega v to, ni enostavno ugotoviti. Nesporno pa
je dejstvo, da je še posebno pisana beseda duhovno vzgajala in usmer-
jala evangeličanskega človeka v vseh teh obdobjih, bodisi v dobrem
ali slabem. Po drugi strani pa je bil jezik ta, ki je pripomogel, da se
prebivalstvo tega ozemlja, ukleščeno med dva naroda, ni asimiliralo
in je ohranilo klenost in identiteto. Zato tudi ne drži trditev, da je
prekmurščina s svojim slovstvom zavirala vključevanje tega dela
ozemlja v slovensko skupnost.
Obenem pa je evangeličanska slovstvena dejavnost prispevala tudi
k vzniku katoliške publicistične dejavnosti v Prekmurju z začetnikom
Miklošem Küzmičem, ki je za potrebe katoliških vernikov pripravil
sedem osnovnih knjig.
Zaključimo torej ta oris slovstvene dejavnosti prekmurskih evan-
geličanov z mislimi Franca Šebjaniča, raziskovalca prekmurskega
protestantizma. »Med slovenskimi protestantskimi dijaki v tej izo-
braževalni ustanovi (v Bratislavi – op. p.) se zategadelj ni udomila
zgolj ljubezen do slovenskega jezika, marveč tudi želja po kulturno-
-umetniškem snovanju v materinski besedi. Neposreden stik bodočih
slovenskih izobražencev s to sredino, predvsem z njenimi vplivnimi
osebnostmi, je izredno pozitivno (morda celo odločujoče) vplival na
razumsko premagovanje polstoletne brezperspektivnosti protestant-
skega gibanja med Muro in Rabo.«9
9 F. Šebjanič, str. 8.
77
