Page 73 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 73
FRANC KUZMI^
sztvo, i zvacsinsztvo (Sopron 1807; Starišinstvo i zvačinstvo), v kateri
so zapisani ženitvovanjski običaji.
V Murski Soboti rojeni Mihal Barla (1778–1824), duhovnik, je
prevedel verzificirane svetopisemske zgodbe in molitve Janosa Kisa z
naslovom Diktomszke, versuske i molitvene kniźicze za to málo deczo (So-
pron 1820; Diktomske, versuške i molitvene knjižice za to malo deco)
in nato na pobudo superintendenta Kisa še obnovil pesmarico z
naslovom Krscsanske nove peszmene knige (Sopron 1823; Krščanske nove
pesmene knige). Glede Bakoševe pesmarice je trdil, da so v njej »ništer-
ne nespodobne reči; niti ta slovenščina je nej bila práva«. Pesmi je
razporedil po dobah cerkvenega leta. Nima več razdelka o sv. Trojici
itd. Prav tako nimajo posebnega razdelka himne. Tu in tam je ohranil
kakšno Bakoševo pesem, jo je pa skrajšal, predelal njen začetek in
potem nadaljeval po svoje. Večino pesmi je prevedel iz madžarščine
ali priredil na novo. Tako je Barla odločno vplival na nadaljnji razvoj
evangeličanske pesmarice.
V madžarščino je Barla prevajal nemške pesmi Kleista in tudi sam
pesnil v madžarščini. Napisal naj bi tudi prekmursko slovnico, ki pa
je ni v razvidu.
Učitelj Števan Lülik (? – 1847) je sestavil in iz nemščine prevedel
ter izdal Novi abecedar (1820). V rokopisu pa je ostalo delo Te velke
ABC ali solszka - vcsenya (ok. 1833; Te velke ABC ali šolska – včenja).
Gre za dvojezični učbenik, ki je razširjen z zgodovino, naravoslovjem,
zemljepisom, opisom obrti in drugim na območju, kjer so živeli ro-
jaki. Dodanih je še 33 poučnih zgodb, osnove računstva in prekmur-
sko-madžarski slovarček.
Duhovnik Janoš Kardoš (1801–1873), rojen v Noršincih, je za
Küzmičem najbolj plodovit pisec in prevajalec. Pripravil je novi
pesmarici Krsztsanszke czerkevne peszmi (Kőszeg 1848; Krstšanske
cerkevne pesmi) in Krsztsanszke mrtvecsne peszmi (Körmendin 1848;
Krstšanske mrtvečne pesmi). Prva pesmarica vsebuje 510 pesmi v 17
razdelkih po zaporedju cerkvenih praznikov, verskih obredov in
življenjskih dogodkov, torej podobno kakor Barlova. Delno je pre
vzel in predelal besedila iz Bakoševe in Barlove pesmarice, največ pa
jih je prevedel na novo iz madžarščine. Pesmarica je potem izšla še
leta 1875, 1908 in delno 1941. Druga, mrliška pesmarica, vsebuje 88
71
sztvo, i zvacsinsztvo (Sopron 1807; Starišinstvo i zvačinstvo), v kateri
so zapisani ženitvovanjski običaji.
V Murski Soboti rojeni Mihal Barla (1778–1824), duhovnik, je
prevedel verzificirane svetopisemske zgodbe in molitve Janosa Kisa z
naslovom Diktomszke, versuske i molitvene kniźicze za to málo deczo (So-
pron 1820; Diktomske, versuške i molitvene knjižice za to malo deco)
in nato na pobudo superintendenta Kisa še obnovil pesmarico z
naslovom Krscsanske nove peszmene knige (Sopron 1823; Krščanske nove
pesmene knige). Glede Bakoševe pesmarice je trdil, da so v njej »ništer-
ne nespodobne reči; niti ta slovenščina je nej bila práva«. Pesmi je
razporedil po dobah cerkvenega leta. Nima več razdelka o sv. Trojici
itd. Prav tako nimajo posebnega razdelka himne. Tu in tam je ohranil
kakšno Bakoševo pesem, jo je pa skrajšal, predelal njen začetek in
potem nadaljeval po svoje. Večino pesmi je prevedel iz madžarščine
ali priredil na novo. Tako je Barla odločno vplival na nadaljnji razvoj
evangeličanske pesmarice.
V madžarščino je Barla prevajal nemške pesmi Kleista in tudi sam
pesnil v madžarščini. Napisal naj bi tudi prekmursko slovnico, ki pa
je ni v razvidu.
Učitelj Števan Lülik (? – 1847) je sestavil in iz nemščine prevedel
ter izdal Novi abecedar (1820). V rokopisu pa je ostalo delo Te velke
ABC ali solszka - vcsenya (ok. 1833; Te velke ABC ali šolska – včenja).
Gre za dvojezični učbenik, ki je razširjen z zgodovino, naravoslovjem,
zemljepisom, opisom obrti in drugim na območju, kjer so živeli ro-
jaki. Dodanih je še 33 poučnih zgodb, osnove računstva in prekmur-
sko-madžarski slovarček.
Duhovnik Janoš Kardoš (1801–1873), rojen v Noršincih, je za
Küzmičem najbolj plodovit pisec in prevajalec. Pripravil je novi
pesmarici Krsztsanszke czerkevne peszmi (Kőszeg 1848; Krstšanske
cerkevne pesmi) in Krsztsanszke mrtvecsne peszmi (Körmendin 1848;
Krstšanske mrtvečne pesmi). Prva pesmarica vsebuje 510 pesmi v 17
razdelkih po zaporedju cerkvenih praznikov, verskih obredov in
življenjskih dogodkov, torej podobno kakor Barlova. Delno je pre
vzel in predelal besedila iz Bakoševe in Barlove pesmarice, največ pa
jih je prevedel na novo iz madžarščine. Pesmarica je potem izšla še
leta 1875, 1908 in delno 1941. Druga, mrliška pesmarica, vsebuje 88
71
