Page 71 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 71
FRANC KUZMI^
Z dokončno odpravo reformacije leta 1732 so še bolj zaživeli arti-
kularni kraji na Madžarskem, kjer so bile tudi šole, med njimi v Ne-
mes Csóju in Šurdu.
Učitelj Mihael Sever (ok. 1699–1750), rojen na Vaneči, je za potrebe
pouka v šoli pripravil nekakšen učbenik z naslovom Réd zvelicsánsztva
(Halle 1747; Red zveličanstva). Knjiga vsebuje glavne člene veroizpo-
vedi, molitve in prevode 18 pesmi ter 3 psalme.
Delo na šolskem področju je nadaljeval Števan Küzmič (1723–
1779), rojen v Strukovcih. Sprva je kot učitelj pripravil več šolskih
učbenikov, od teh je ohranjena knjiga Vöre krsztsánszke krátki návuk
(Halle 1754; Vöre krstšanske kratki navuk), ki podaja osnove krščan-
stva. Z uporabo tega dela so pojasnjevali in utrjevali vero doma in v
šoli. Knjiga je sestavljena iz odlomkov Svetega pisma, katekizma, mo-
litve in 19 prevodov verskih pesmi. V predgovoru Küzmič obširno
govori o namenu in pomenu knjige ter o njenem mestu v duhovnem
življenju med rojaki. Neohranjena pa so nekatera dela, kakor mali
katekizem (1752 ?), abecednik in čitanka (1753 ?), madžarska aritme-
tika in Colloquia, tj. razgovori o sedmih veroizpovedih.
Ko je Küzmič pozneje postal pastor v Šurdu, se je lotil prevajanja
Nove zaveze iz grščine in svoj prevod objavil v knjigi Nouvi zákon (1771;
Nouvi zakon), ki je nato doživela več izdaj (1817, 1848, 1883, 1928,
1999). Prva izdaja ima zanimiv predgovor, ki med drugim prikazuje
takratne razmere. Vsaka svetopisemska knjiga ima krajši uvod in
označbe istopomenskih tekstovnih mest. Ker je vse naslednje izdaje
prevzela londonska Britanska svetopisemska družba, ki se je držala
pravila »zgolj besedilo«, so predgovor in uvodi odpadli.
»Küzmičev Nouvi zakon je terjal ogromen napor in predstavlja
mogočno in dragoceno jezikovno storitev, je kulturno dejanje prvega
reda. Napisati tako delo v neizoblikovanem narečju in posebej še v lite
rarnem stilu pomeni pomembno preseči skromna književna prizade-
vanja večine prekmurskih pisateljev. Küzmič je to zmogel z izrednim
darom za jezik in stil, pomagaje si leksikalično z Dalmatinom in kaj-
kavci. Küzmičev Nouvi zakon je ostal elementarna knjiga prekmurske-
ga pisanja.« Tako označuje Küzmičev dosežek Štefan Barbarič.8
8 Barbarič, str. 87–88.
69
Z dokončno odpravo reformacije leta 1732 so še bolj zaživeli arti-
kularni kraji na Madžarskem, kjer so bile tudi šole, med njimi v Ne-
mes Csóju in Šurdu.
Učitelj Mihael Sever (ok. 1699–1750), rojen na Vaneči, je za potrebe
pouka v šoli pripravil nekakšen učbenik z naslovom Réd zvelicsánsztva
(Halle 1747; Red zveličanstva). Knjiga vsebuje glavne člene veroizpo-
vedi, molitve in prevode 18 pesmi ter 3 psalme.
Delo na šolskem področju je nadaljeval Števan Küzmič (1723–
1779), rojen v Strukovcih. Sprva je kot učitelj pripravil več šolskih
učbenikov, od teh je ohranjena knjiga Vöre krsztsánszke krátki návuk
(Halle 1754; Vöre krstšanske kratki navuk), ki podaja osnove krščan-
stva. Z uporabo tega dela so pojasnjevali in utrjevali vero doma in v
šoli. Knjiga je sestavljena iz odlomkov Svetega pisma, katekizma, mo-
litve in 19 prevodov verskih pesmi. V predgovoru Küzmič obširno
govori o namenu in pomenu knjige ter o njenem mestu v duhovnem
življenju med rojaki. Neohranjena pa so nekatera dela, kakor mali
katekizem (1752 ?), abecednik in čitanka (1753 ?), madžarska aritme-
tika in Colloquia, tj. razgovori o sedmih veroizpovedih.
Ko je Küzmič pozneje postal pastor v Šurdu, se je lotil prevajanja
Nove zaveze iz grščine in svoj prevod objavil v knjigi Nouvi zákon (1771;
Nouvi zakon), ki je nato doživela več izdaj (1817, 1848, 1883, 1928,
1999). Prva izdaja ima zanimiv predgovor, ki med drugim prikazuje
takratne razmere. Vsaka svetopisemska knjiga ima krajši uvod in
označbe istopomenskih tekstovnih mest. Ker je vse naslednje izdaje
prevzela londonska Britanska svetopisemska družba, ki se je držala
pravila »zgolj besedilo«, so predgovor in uvodi odpadli.
»Küzmičev Nouvi zakon je terjal ogromen napor in predstavlja
mogočno in dragoceno jezikovno storitev, je kulturno dejanje prvega
reda. Napisati tako delo v neizoblikovanem narečju in posebej še v lite
rarnem stilu pomeni pomembno preseči skromna književna prizade-
vanja večine prekmurskih pisateljev. Küzmič je to zmogel z izrednim
darom za jezik in stil, pomagaje si leksikalično z Dalmatinom in kaj-
kavci. Küzmičev Nouvi zakon je ostal elementarna knjiga prekmurske-
ga pisanja.« Tako označuje Küzmičev dosežek Štefan Barbarič.8
8 Barbarič, str. 87–88.
69
