Page 81 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 81
Darja Markoja
JEZIKOVNA SITUACIJA V PREKMURJU
v obdobju od reformacije do za~etka 20. stoletja
Reformacijsko in nato pietistično gibanje znotraj nje, ki je svojim
privržencem narekovalo prevajanje osnovnega knjižnega (verskega)
fonda in njegovo objavo v maternem jeziku, je v veliki meri pripomo-
glo, da je 1715. leta izšla prva knjiga v prekmurskem knjižnem jeziku
(PKJ).1 Čeprav je večina slovenskega etničnega prostora že od sredine
16. stoletja dalje vzdrževala osrednjeslovenski knjižni jezik, ki naj bi
povezal vse Slovence, pa ta cilj kranjskih protestantov vsaj v Prekmur-
ju in Porabju ni bil dosežen zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin
in z njimi povezanih jezikovnih preprek.
Politična pripadnost Ogrski od 11. stoletja je v mnogočem zazna-
movala življenje in kulturo »ogrskih« Slovencev, vsaj z dveh vidikov
pa vplivala tudi na njihov jezik. Ker sta oba jezika – prekmurščina in
madžarščina – približno 1000 let živela v neposrednem stiku, sta
njuna jezikovna sistema (predvsem na leksikalni ravni) prevzemala
nekatere jezikovne elemente drug od drugega. Seveda vpliv enega
jezika na drugega ni bil ves čas dvosmeren; Madžari so v svoj jezikov-
ni sistem sprejemali tuje prvine predvsem ob naselitvi v panonski
prostor,2 kasneje pa je bil proces glede na status prekmurščine (večino
časa omejena le na zasebno rabo) in madžarščine (uradni, kasneje
tudi državni jezik) verjetno obraten: prekmurščina je poimenovanja
1 Pričujoče besedilo je nekoliko skrajšana in dopolnjena različica uvodnega dela
mojega magistrskega dela z naslovom Oblikoslovna podoba besedil prekmurskega
knjižnega jezika od 18. do 20. stoletja iz leta 2004.
2 Npr. prevzem poimenovanj dni v tednu (szerda, csütörtök, péntek, szobat) in
nekaterih verskih terminov (kereszt ’križ’, szent ’svet’ idr.; gl. Orožen 1996: 85).
79
JEZIKOVNA SITUACIJA V PREKMURJU
v obdobju od reformacije do za~etka 20. stoletja
Reformacijsko in nato pietistično gibanje znotraj nje, ki je svojim
privržencem narekovalo prevajanje osnovnega knjižnega (verskega)
fonda in njegovo objavo v maternem jeziku, je v veliki meri pripomo-
glo, da je 1715. leta izšla prva knjiga v prekmurskem knjižnem jeziku
(PKJ).1 Čeprav je večina slovenskega etničnega prostora že od sredine
16. stoletja dalje vzdrževala osrednjeslovenski knjižni jezik, ki naj bi
povezal vse Slovence, pa ta cilj kranjskih protestantov vsaj v Prekmur-
ju in Porabju ni bil dosežen zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin
in z njimi povezanih jezikovnih preprek.
Politična pripadnost Ogrski od 11. stoletja je v mnogočem zazna-
movala življenje in kulturo »ogrskih« Slovencev, vsaj z dveh vidikov
pa vplivala tudi na njihov jezik. Ker sta oba jezika – prekmurščina in
madžarščina – približno 1000 let živela v neposrednem stiku, sta
njuna jezikovna sistema (predvsem na leksikalni ravni) prevzemala
nekatere jezikovne elemente drug od drugega. Seveda vpliv enega
jezika na drugega ni bil ves čas dvosmeren; Madžari so v svoj jezikov-
ni sistem sprejemali tuje prvine predvsem ob naselitvi v panonski
prostor,2 kasneje pa je bil proces glede na status prekmurščine (večino
časa omejena le na zasebno rabo) in madžarščine (uradni, kasneje
tudi državni jezik) verjetno obraten: prekmurščina je poimenovanja
1 Pričujoče besedilo je nekoliko skrajšana in dopolnjena različica uvodnega dela
mojega magistrskega dela z naslovom Oblikoslovna podoba besedil prekmurskega
knjižnega jezika od 18. do 20. stoletja iz leta 2004.
2 Npr. prevzem poimenovanj dni v tednu (szerda, csütörtök, péntek, szobat) in
nekaterih verskih terminov (kereszt ’križ’, szent ’svet’ idr.; gl. Orožen 1996: 85).
79
