Page 110 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 110
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
O terminologiji v Registru Dalmatinovega prevoda Biblije je
razpravljalo veliko raziskovalcev razvoja slovenskega jezika (npr.
Ahačič 2007; Gjurin 1984: 183–208; Orožen 1983/84: 196–201,
1984: 249–274, 1986a: 403–425, 1993: 104–160; Legan Ravnikar
2001, 2002: 13–27, 2005: 334–352; Merše 2006: 485–493; Novak
2004), prispevek pa za izhodišče zajema popis terminologije Re
gistra Dalmatinovega prevoda Biblije, ki ga je pripravila L. Bokal
(2009: 279–291). Bokalova namreč opredeljuje 19 strokovnih pod
ročij v Registru Dalmatinovega prevoda Biblije in navaja vse Dal
matinove primere zanje (2008: 283–289). Najštevilčneje zastopane
skupine izrazja so izrazje iz družbene terminologije, pravno, geo
grafsko ter zoološko izrazje pa tudi izrazje za materialno, zlasti
kmečko kulturo in splošno psihološko izrazje.
Za analizo sta bili izbrani geselski iztočnici Drushina (v Regi
stru z oznako kra., tj. krajnsko) in Obitel (v Registru z oznako slo.,
tj. slovensko), in sicer iz dveh temeljnih razlogov: prvi je splošnost
in pogostnost rabe izrazja iz družbene terminologije, ki omogoča
pomenske primerjave, drugi pa možnost širitve pomenov z ozko
strokovnimi pomeni na drugih strokovnih področjih. V središče
raziskave je postavljena zabeleženost in pomenskost obeh geselskih
iztočnic v slovarjih slovenskega jezika, dostopnih na spletišču Fran,
iz tega sledeč pregled njunih pomenskih sorodnosti in razlik, pred
vsem pa prikaz (ne)kontinuiranosti njune rabe v slovarjih sloven
skega jezika od 16. stoletja.
2 Razvoj slovenskega strokovnega izrazja3
M. Orožen (1986b: 133–150) opredeljuje tri faze oz. razvojne
stopnje razvoja slovenskega strokovnega izrazja, tj. s konca 18. sto
letja (težave ob prevajanju strokovnega izrazja v slovenščino), prva
polovica 19. stoletja (očiten napredek v zbiranju – predvsem nara
3 Poglavje gl. v Zemljak Jontes (2014: 132–133).
108
O terminologiji v Registru Dalmatinovega prevoda Biblije je
razpravljalo veliko raziskovalcev razvoja slovenskega jezika (npr.
Ahačič 2007; Gjurin 1984: 183–208; Orožen 1983/84: 196–201,
1984: 249–274, 1986a: 403–425, 1993: 104–160; Legan Ravnikar
2001, 2002: 13–27, 2005: 334–352; Merše 2006: 485–493; Novak
2004), prispevek pa za izhodišče zajema popis terminologije Re
gistra Dalmatinovega prevoda Biblije, ki ga je pripravila L. Bokal
(2009: 279–291). Bokalova namreč opredeljuje 19 strokovnih pod
ročij v Registru Dalmatinovega prevoda Biblije in navaja vse Dal
matinove primere zanje (2008: 283–289). Najštevilčneje zastopane
skupine izrazja so izrazje iz družbene terminologije, pravno, geo
grafsko ter zoološko izrazje pa tudi izrazje za materialno, zlasti
kmečko kulturo in splošno psihološko izrazje.
Za analizo sta bili izbrani geselski iztočnici Drushina (v Regi
stru z oznako kra., tj. krajnsko) in Obitel (v Registru z oznako slo.,
tj. slovensko), in sicer iz dveh temeljnih razlogov: prvi je splošnost
in pogostnost rabe izrazja iz družbene terminologije, ki omogoča
pomenske primerjave, drugi pa možnost širitve pomenov z ozko
strokovnimi pomeni na drugih strokovnih področjih. V središče
raziskave je postavljena zabeleženost in pomenskost obeh geselskih
iztočnic v slovarjih slovenskega jezika, dostopnih na spletišču Fran,
iz tega sledeč pregled njunih pomenskih sorodnosti in razlik, pred
vsem pa prikaz (ne)kontinuiranosti njune rabe v slovarjih sloven
skega jezika od 16. stoletja.
2 Razvoj slovenskega strokovnega izrazja3
M. Orožen (1986b: 133–150) opredeljuje tri faze oz. razvojne
stopnje razvoja slovenskega strokovnega izrazja, tj. s konca 18. sto
letja (težave ob prevajanju strokovnega izrazja v slovenščino), prva
polovica 19. stoletja (očiten napredek v zbiranju – predvsem nara
3 Poglavje gl. v Zemljak Jontes (2014: 132–133).
108
