Page 115 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 115
MELITA ZEMLJAK JONTES
ločili, sami primeri rabe pa so ločeni z nestičnimi pokončnimi
črtami.
družina -e ž družina: imà gledat de drushina im. ed. nej lazhna ǀ de
bi njegova dershina im. ed. Prasnike poslovala ǀ ſe je bil shonal Nojeſa,
inu niega dershine rod. ed. ǀ ſvoij drushini daj. ed. ni sbeſſedo, ni s’djanam
pohushajna nedà ǀ skerbejti ſa hisho, drushino tož. ed., inu poſvejtna
opravila ǀ je poklizal ſvoje lube otrozhizhe, inu vſo ſvojo drushino tož. ed.
ǀ vſakatero nedello je vſo ſvojo dershino tož. ed. k’ſpuvidi k’pridigi pelal
(Svetokriški)
Zavedenih je sedem primerov rabe, od katerih sta dva v im. ed.,
po eden v rod. in daj. ed., trije pa v tož. ed. Pomen geselske iztoč
nice je moč razbrati iz navedenih primerov, in sicer prevladuje
pomenska raba skupine ljudi, ki jih družijo krvne vezi, tudi v šir
šem smislu, torej sorodstva (npr. je poklizal ſvoje lube otrozhizhe,
inu vſo ſvojo drushino). Ugotovimo lahko torej, da gre za s primeri
predstavljena dva pomena geselske iztočnice (družina v ožjem in
družina v širšem smislu).
Geselska iztočnica obitelj (v izvirniku zapisana Obitel) v slovar
ju ni zavedena.
4.1.3 Slovensko-latinski slovar po:
Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium
Latino-Carniolicum (1608–1710) (Vorenc)
Drugi slovar z zavedbo gesla družina je Katelec-Vorenčev Dic
tionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), v katerem je beseda
slovarsko označena kot samostalnik ženskega spola, brez končnice
za rod. ed. Geselska iztočnica, kvalifikator za spol, oznaka za šte
vilo zavedenih pomenov ter primeri rabe so medsebojno ločeni z
vejico, posamezni pomeni so poudarjeni s krepko pisavo in zapi
sani v latinščini.
113
ločili, sami primeri rabe pa so ločeni z nestičnimi pokončnimi
črtami.
družina -e ž družina: imà gledat de drushina im. ed. nej lazhna ǀ de
bi njegova dershina im. ed. Prasnike poslovala ǀ ſe je bil shonal Nojeſa,
inu niega dershine rod. ed. ǀ ſvoij drushini daj. ed. ni sbeſſedo, ni s’djanam
pohushajna nedà ǀ skerbejti ſa hisho, drushino tož. ed., inu poſvejtna
opravila ǀ je poklizal ſvoje lube otrozhizhe, inu vſo ſvojo drushino tož. ed.
ǀ vſakatero nedello je vſo ſvojo dershino tož. ed. k’ſpuvidi k’pridigi pelal
(Svetokriški)
Zavedenih je sedem primerov rabe, od katerih sta dva v im. ed.,
po eden v rod. in daj. ed., trije pa v tož. ed. Pomen geselske iztoč
nice je moč razbrati iz navedenih primerov, in sicer prevladuje
pomenska raba skupine ljudi, ki jih družijo krvne vezi, tudi v šir
šem smislu, torej sorodstva (npr. je poklizal ſvoje lube otrozhizhe,
inu vſo ſvojo drushino). Ugotovimo lahko torej, da gre za s primeri
predstavljena dva pomena geselske iztočnice (družina v ožjem in
družina v širšem smislu).
Geselska iztočnica obitelj (v izvirniku zapisana Obitel) v slovar
ju ni zavedena.
4.1.3 Slovensko-latinski slovar po:
Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium
Latino-Carniolicum (1608–1710) (Vorenc)
Drugi slovar z zavedbo gesla družina je Katelec-Vorenčev Dic
tionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), v katerem je beseda
slovarsko označena kot samostalnik ženskega spola, brez končnice
za rod. ed. Geselska iztočnica, kvalifikator za spol, oznaka za šte
vilo zavedenih pomenov ter primeri rabe so medsebojno ločeni z
vejico, posamezni pomeni so poudarjeni s krepko pisavo in zapi
sani v latinščini.
113
