Page 137 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 137
VINCENC RAJŠP
Dalmacije prek Srbije do Carigrada, zaradi česar so izdali 4000 malih
abecedarijev v cirilici in hrvaščini.19
Čeprav je bilo ime Hrvati v času reformacije splošno znano in uve-
ljavljeno, pa v zvezi z označevanjem reformacije prav tako ni enoznačno.
Stanko Jambrek v knjigi Reformacija u hrvatskim zemljam u europskom
kontekstu20 deli reformacijo na Hrvaškem na tri območja: istrsko-kranj-
sko-hrvaško območje, medžimursko-prekmursko-madžarsko območje
in baranjsko-slavonsko območje, ki je bilo na teritoriju turške drža-
ve. Na to, da pri projektu uraške tiskarne ni šlo v prvi vrsti za širjenje
protestantizma le med Hrvati zgodovinske Hrvaške, v banski Hrvaški,
Dalmaciji, Istri, Slavoniji in Bosni ter da cilj ni bil vzpostavljanje hrva-
ške protestantske cerkvene organizacije na tem območju, kaže dejstvo,
ki ga poudarjajo vsi organizatorji hrvaškega protestantskega tiska, da
imajo pred očmi celoten južnoslovanski prostor, ki je zajemal vsaj štiri
države, Sveto rimsko cesarstvo, Beneško republiko, Ogrsko s hrvaškim
kraljestvom in Osmansko državo, tamkajšnje slovansko prebivalstvo ter
glavno mesto Carigrad, kjer sta bila slovanski jezik in krščanska vera prav
tako navzoča. Nedvomno je temu botrovalo dejstvo, da je bil projekt
»misijonarski« in da na Hrvaškem ni bilo jasnega partnerja.
Primož Trubar junija 1562 v svojem poročilu deželnemu glavarju, de-
želnemu oskrbniku, odbornikom in drugim deželanom ter ljubljanskemu
magistratu med vzroki za zamudo pri vrnitvi našteva tudi neodložljivo
zaposlenost v zvezi s slovenskimi, hrvaškimi in cirilskimi knjigami, za
katere je upal, da se bo preko njih prava vera širila »tudi na Hrvaškem, v
Dalmaciji, Srbiji, Bosni in Bolgariji«.21 Kranjski stanovi so pomen hrva-
škega in cirilskega tiska, v dobro kristjanov (christglaubigen) in drugih
ljudi, videli na Hrvaškem, Istri, Dalmaciji, Bosni, Srbiji, Bolgariji in so-
sednjih predelih.22 Hans Ungnad je v pismu nemškim volilnim knezom
19 Oskar Sakrausky, Primus Truber, Deutsche Vorreden, 1989, 218-219; Anton Dalmata
in Štefan Konzul deželnemu upravitelju in odbornikom na Kranjskem 12. september
1562, Elze, Trubers Briefe, 238.
20 Zagreb 2013.
21 Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 17. 6. 1562, 116.
22 Kranjski stanovi (zanje deželni upravitelj, odborniki in deželni prejemnik) župniku
v Toplicah Lamelli in duhovniku Frančišku Vajić ter župniku v Golingu, 22. 6. 1562,
Kostrenčić, 79.
135
Dalmacije prek Srbije do Carigrada, zaradi česar so izdali 4000 malih
abecedarijev v cirilici in hrvaščini.19
Čeprav je bilo ime Hrvati v času reformacije splošno znano in uve-
ljavljeno, pa v zvezi z označevanjem reformacije prav tako ni enoznačno.
Stanko Jambrek v knjigi Reformacija u hrvatskim zemljam u europskom
kontekstu20 deli reformacijo na Hrvaškem na tri območja: istrsko-kranj-
sko-hrvaško območje, medžimursko-prekmursko-madžarsko območje
in baranjsko-slavonsko območje, ki je bilo na teritoriju turške drža-
ve. Na to, da pri projektu uraške tiskarne ni šlo v prvi vrsti za širjenje
protestantizma le med Hrvati zgodovinske Hrvaške, v banski Hrvaški,
Dalmaciji, Istri, Slavoniji in Bosni ter da cilj ni bil vzpostavljanje hrva-
ške protestantske cerkvene organizacije na tem območju, kaže dejstvo,
ki ga poudarjajo vsi organizatorji hrvaškega protestantskega tiska, da
imajo pred očmi celoten južnoslovanski prostor, ki je zajemal vsaj štiri
države, Sveto rimsko cesarstvo, Beneško republiko, Ogrsko s hrvaškim
kraljestvom in Osmansko državo, tamkajšnje slovansko prebivalstvo ter
glavno mesto Carigrad, kjer sta bila slovanski jezik in krščanska vera prav
tako navzoča. Nedvomno je temu botrovalo dejstvo, da je bil projekt
»misijonarski« in da na Hrvaškem ni bilo jasnega partnerja.
Primož Trubar junija 1562 v svojem poročilu deželnemu glavarju, de-
želnemu oskrbniku, odbornikom in drugim deželanom ter ljubljanskemu
magistratu med vzroki za zamudo pri vrnitvi našteva tudi neodložljivo
zaposlenost v zvezi s slovenskimi, hrvaškimi in cirilskimi knjigami, za
katere je upal, da se bo preko njih prava vera širila »tudi na Hrvaškem, v
Dalmaciji, Srbiji, Bosni in Bolgariji«.21 Kranjski stanovi so pomen hrva-
škega in cirilskega tiska, v dobro kristjanov (christglaubigen) in drugih
ljudi, videli na Hrvaškem, Istri, Dalmaciji, Bosni, Srbiji, Bolgariji in so-
sednjih predelih.22 Hans Ungnad je v pismu nemškim volilnim knezom
19 Oskar Sakrausky, Primus Truber, Deutsche Vorreden, 1989, 218-219; Anton Dalmata
in Štefan Konzul deželnemu upravitelju in odbornikom na Kranjskem 12. september
1562, Elze, Trubers Briefe, 238.
20 Zagreb 2013.
21 Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 17. 6. 1562, 116.
22 Kranjski stanovi (zanje deželni upravitelj, odborniki in deželni prejemnik) župniku
v Toplicah Lamelli in duhovniku Frančišku Vajić ter župniku v Golingu, 22. 6. 1562,
Kostrenčić, 79.
135
