Page 149 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 149
VINCENC RAJŠP
Kranjski odborniki (Verordnete der krainischen Landschaft) so 17. julija
1561 poročali Ungnadu, da so posredovali hrvaške tiske preko glavarjev
(hauptleute) na Reki in v Senju ljudem v Istri in Metliki in ob hrvaški
meji ter hrvaškim duhovnikom pod Turki, da jih preberejo. Vsi so po-
trdili, da so te knjižice (gedruckte Büchl) v hrvaščini lahko berljive in
razumljive. »Zato ni nikakršnega dvoma glede hrvaških tiskov, temveč
lahko s tiskom nadaljuje.«54
Za hrvaške prevajalce si je, tako kakor Trubar, prizadeval v Ljubljani
tudi Matija Klombner. Trubar, ki ni bil zadovoljen s prevodi Dalmate
in Konzula, je pripeljal v Urach dva uskoška duhovnika, vendar sta ju
Konzul in Dalmata odklanjala, kar je pripeljalo do spora med njima in
Trubarjem.55 Vendar z Uskokoma tudi sam ni bil zadovoljen.56
Ob vseh teh težavah je bila za Jošta Gallenberga in odbornike bolj
sprejemljiva ideja, ki so jo predlagali Ungnadu v pismu 10. julija 1562,
da bi prevajali v hrvaščino v Ljubljani, kjer bi prevode nato še drugi pre
gledali, tiskali pa bi v Urachu; bilo bi ceneje in tudi prevajalci ne morejo
iz dežele. Trubar je nadvojvodi Krištofu že leta 1560 izrazil misel, da bi
hrvaški prevod Svetega pisma tiskali v Ljubljani, kar ni bilo izvedljivo.
Vendar so zaradi oddaljenosti Jošt Gallenberg in odborniki predlagali
Ungnadu v pismu 10. julija 1562, da bi prevajali v hrvaščino v Ljubljani,
tukaj tudi korigirali, tiskali pa bi v Urachu. Ko so vabili sodelavce, so
mnogi izjavili, da so pripravljeni sodelovati, vendar ne želijo zapuščati
dežele. To bi bilo tudi ceneje.57 Med takimi je bil na primer tudi duhovnik
Matija Živčić (Mathes Schiwschitz), vikar v Pazinu (Mitterburg), ki ga je
pridobil Hans Lamella, župnik v Toplicah, ki je Joštu Gallenbergu pisal,
da je pripravljen sodelovati pri hrvaškem in cirilskem tisku z drugimi
učenimi ljudmi (gelerten läutten), vendar ne more zapustiti dežele.58
V pismu 19. julija je Trubar Ungnadu naznanil, da bo s pomočjo
odbornikov poklical na posvet v Ljubljano hrvaške duhovnike in druge
osebe glede prevajanja drugega dela nove zaveze v hrvaščino. Negativno
54 Odborniki Hansu Ungnadu 17. 7. 1561. Elze, Trubers Briefe, 136.
55 Trubar Ungnadu, 4. 11. 1561, Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 99.
56 Trubar Joštu Gallenbergu idr., 10. 2. 1562, Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 105.
57 Jošt Gallenberg Ungnadu, 10. 7. 1562, Kostrenčić, 90.
58 Živčić Gallenbergu, 30. 6. 1562. Kostrenčić, 86.
147
Kranjski odborniki (Verordnete der krainischen Landschaft) so 17. julija
1561 poročali Ungnadu, da so posredovali hrvaške tiske preko glavarjev
(hauptleute) na Reki in v Senju ljudem v Istri in Metliki in ob hrvaški
meji ter hrvaškim duhovnikom pod Turki, da jih preberejo. Vsi so po-
trdili, da so te knjižice (gedruckte Büchl) v hrvaščini lahko berljive in
razumljive. »Zato ni nikakršnega dvoma glede hrvaških tiskov, temveč
lahko s tiskom nadaljuje.«54
Za hrvaške prevajalce si je, tako kakor Trubar, prizadeval v Ljubljani
tudi Matija Klombner. Trubar, ki ni bil zadovoljen s prevodi Dalmate
in Konzula, je pripeljal v Urach dva uskoška duhovnika, vendar sta ju
Konzul in Dalmata odklanjala, kar je pripeljalo do spora med njima in
Trubarjem.55 Vendar z Uskokoma tudi sam ni bil zadovoljen.56
Ob vseh teh težavah je bila za Jošta Gallenberga in odbornike bolj
sprejemljiva ideja, ki so jo predlagali Ungnadu v pismu 10. julija 1562,
da bi prevajali v hrvaščino v Ljubljani, kjer bi prevode nato še drugi pre
gledali, tiskali pa bi v Urachu; bilo bi ceneje in tudi prevajalci ne morejo
iz dežele. Trubar je nadvojvodi Krištofu že leta 1560 izrazil misel, da bi
hrvaški prevod Svetega pisma tiskali v Ljubljani, kar ni bilo izvedljivo.
Vendar so zaradi oddaljenosti Jošt Gallenberg in odborniki predlagali
Ungnadu v pismu 10. julija 1562, da bi prevajali v hrvaščino v Ljubljani,
tukaj tudi korigirali, tiskali pa bi v Urachu. Ko so vabili sodelavce, so
mnogi izjavili, da so pripravljeni sodelovati, vendar ne želijo zapuščati
dežele. To bi bilo tudi ceneje.57 Med takimi je bil na primer tudi duhovnik
Matija Živčić (Mathes Schiwschitz), vikar v Pazinu (Mitterburg), ki ga je
pridobil Hans Lamella, župnik v Toplicah, ki je Joštu Gallenbergu pisal,
da je pripravljen sodelovati pri hrvaškem in cirilskem tisku z drugimi
učenimi ljudmi (gelerten läutten), vendar ne more zapustiti dežele.58
V pismu 19. julija je Trubar Ungnadu naznanil, da bo s pomočjo
odbornikov poklical na posvet v Ljubljano hrvaške duhovnike in druge
osebe glede prevajanja drugega dela nove zaveze v hrvaščino. Negativno
54 Odborniki Hansu Ungnadu 17. 7. 1561. Elze, Trubers Briefe, 136.
55 Trubar Ungnadu, 4. 11. 1561, Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 99.
56 Trubar Joštu Gallenbergu idr., 10. 2. 1562, Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 105.
57 Jošt Gallenberg Ungnadu, 10. 7. 1562, Kostrenčić, 90.
58 Živčić Gallenbergu, 30. 6. 1562. Kostrenčić, 86.
147
