Page 145 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 145
VINCENC RAJŠP
vpeljana prava stara vera. Želel je, da bi prevodi tako učinkovali, kot so
v zadnjem času pri mnogih Slovencih in nekaterih Hrvatih visokega in
nizkega stanu, da so ti nastavili evangeljske pridigarje in sprejeli augs-
burško veroizpoved.40
Hans Ungnad je v pismu nemškim volilnim knezom in knezom leta
156141 naslovil prošnjo za podporo protestantskim knjigam v hrvaščini,
da se bosta tako »zveličavna beseda in sveti evangelij širila do Carigrada,
in bo Vsemogočni premagal s tem orožjem (mečem) Turke, prav tako
kot je dr. Martin Luther premagal papeštvo in bo tako Bog ponovno
vzpostavil kraljestvo za njemu ljubo krščanstvo«. Ungnad jim je klical
v zavest, da je tiranski dedni sovražnik na silo prigrabil več delov Hrva-
ške in Slavonije ter ogrskega kraljestva. Tamkajšnji prebivalci, Hrvati in
Slavonci (»welche jetztbenennte Crabaten vnnd Windischen«) pa doslej
niso imeli nikogar, ki bi jih podučil o krščanstvu v njihovem jeziku, doslej
nimajo vse Biblije in drugih knjig v svojem jeziku. Deli Biblije, ki jih že
imajo, pa so tako popačeni, da je to bolj v škodo kot v korist. Vendar je
Bog poslal tri može, kot orodje svoje Božje, vsemogočne milosti in usmi
ljenja, najuglednejši med njimi je Primož Trubar, ki delajo za spreobr-
njenje brezbožnih (»gottlosen Menschen«) Slovanov, Hrvatov in Turkov
(»Winden, Crabaten vnd Türckhen«). Trubar je izdal knjige, na primer
katekizem v slovenskem jeziku, v katerega pred tem ni bila prevedena še
nobena knjiga. Ko je ta knjiga prispela na Slovensko (»windisch land«),
je niso brali le Slovenci, temveč z velikim zadovoljstvom tudi Hrvati ter
drugi ob turški meji, ki razumejo slovenski jezik, in so zaprosili, da se
take knjige prevede tudi v hrvaščino.42 Učinek je bil pozitiven, najbolj
so se izkazali kralj Maksimilijan s 400 in württemberški vojvoda s 300
forinti, hessenski grof in saški volilni knez s po 200 tolarji, s po 100
tolarji pa tudi deželni stanovi Gornje Avstrije, Štajerske in Koroške,
brandenburški mejni grof, pruski vojvoda Albrecht in nekateri drugi.43
Čeprav kranjske deželne oblasti niso mogle prevzeti občutnejšega
finančnega bremena v zvezi s tiskom hrvaških knjig, je bil njihov pomen
40 Oskar Sakrausky, Primus Truber, Deutsche Vorreden, 216.
41 14. september, Kostrenčić, 47.
42 Kostrenčić, 48.
43 Trubar Joštu Gallenbergu 10. 2. 1562, Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 106.
143
vpeljana prava stara vera. Želel je, da bi prevodi tako učinkovali, kot so
v zadnjem času pri mnogih Slovencih in nekaterih Hrvatih visokega in
nizkega stanu, da so ti nastavili evangeljske pridigarje in sprejeli augs-
burško veroizpoved.40
Hans Ungnad je v pismu nemškim volilnim knezom in knezom leta
156141 naslovil prošnjo za podporo protestantskim knjigam v hrvaščini,
da se bosta tako »zveličavna beseda in sveti evangelij širila do Carigrada,
in bo Vsemogočni premagal s tem orožjem (mečem) Turke, prav tako
kot je dr. Martin Luther premagal papeštvo in bo tako Bog ponovno
vzpostavil kraljestvo za njemu ljubo krščanstvo«. Ungnad jim je klical
v zavest, da je tiranski dedni sovražnik na silo prigrabil več delov Hrva-
ške in Slavonije ter ogrskega kraljestva. Tamkajšnji prebivalci, Hrvati in
Slavonci (»welche jetztbenennte Crabaten vnnd Windischen«) pa doslej
niso imeli nikogar, ki bi jih podučil o krščanstvu v njihovem jeziku, doslej
nimajo vse Biblije in drugih knjig v svojem jeziku. Deli Biblije, ki jih že
imajo, pa so tako popačeni, da je to bolj v škodo kot v korist. Vendar je
Bog poslal tri može, kot orodje svoje Božje, vsemogočne milosti in usmi
ljenja, najuglednejši med njimi je Primož Trubar, ki delajo za spreobr-
njenje brezbožnih (»gottlosen Menschen«) Slovanov, Hrvatov in Turkov
(»Winden, Crabaten vnd Türckhen«). Trubar je izdal knjige, na primer
katekizem v slovenskem jeziku, v katerega pred tem ni bila prevedena še
nobena knjiga. Ko je ta knjiga prispela na Slovensko (»windisch land«),
je niso brali le Slovenci, temveč z velikim zadovoljstvom tudi Hrvati ter
drugi ob turški meji, ki razumejo slovenski jezik, in so zaprosili, da se
take knjige prevede tudi v hrvaščino.42 Učinek je bil pozitiven, najbolj
so se izkazali kralj Maksimilijan s 400 in württemberški vojvoda s 300
forinti, hessenski grof in saški volilni knez s po 200 tolarji, s po 100
tolarji pa tudi deželni stanovi Gornje Avstrije, Štajerske in Koroške,
brandenburški mejni grof, pruski vojvoda Albrecht in nekateri drugi.43
Čeprav kranjske deželne oblasti niso mogle prevzeti občutnejšega
finančnega bremena v zvezi s tiskom hrvaških knjig, je bil njihov pomen
40 Oskar Sakrausky, Primus Truber, Deutsche Vorreden, 216.
41 14. september, Kostrenčić, 47.
42 Kostrenčić, 48.
43 Trubar Joštu Gallenbergu 10. 2. 1562, Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 106.
143
