Page 144 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 144
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
kranjskih deželnih oblasti in posameznikov iz Kranjske, zlasti od Matije
Klombnerja in glavnega slovenskega reformatorja Primoža Trubarja, ki
je v svojo književno vizijo že zelo zgodaj, domala od začetka, vključeval
tudi Hrvate. Ideja se je v veliki meri uresničila v sodelovanju s Petrom
Pavlom Vergerijem ml. in finančno podporo Ivana Ungnada s knjižnim
podjetjem in tiskarno v Urachu.
Kranjski deželni stanovi so na več načinov sodelovali pri širjenju
reformacije na Hrvaškem. Zelo pomembno vlogo je nedvomno imela
podpora tiskanju protestantskih hrvaških knjig. Kranjski stanovi sicer
niso direktvno financirali hrvaškega tiska, financirali pa so delo Primoža
Trubarja. Kot najvišja avtoriteta so veljali tako za protestantske verske
ocene kot tudi za jezikovne ocene. Pomemben pa je bil njihov prispevek
z oceno, da so tiski pravoverni in niso v nasprotju z augsburško veroiz-
povedjo, kar je bil eden od osnovnih pogojev za tisk. Nenazadnje pa so
opravljali tudi pomembno vlogo pri dovažanju in širjenju protestantskih
knjig.
V letih 1561–1564 je bil glavni povezovalni faktor v širjenju reforma-
cije na slovanskem jugu tisk hrvaških knjig v Urachu. Tiskarski zavod je
postal osrednja institucija za širitev reformacije med Hrvati in drugimi
južnimi Slovani prav do Carigrada. S prošnjami za finančne podpore
pa je v projekt vključeval veliko nemških deželnih knezov in mest in s
tem usmerjal njihovo pozornost na vojne razmere, v katerih je živelo
slovansko prebivalstvo ob turški meji ter v okviru turške države, ki se
je takorekoč pred njihovimi očmi širila v Evropi. Ker na organiziranje
protestantske Cerkve v teh predelih ni bilo mogoče misliti, je postala v
prvi vrsti knjiga poglavitno sredstvo za širjenje Luthrove reformacije in
augsburške veroizpovedi. Da bi knjige čimbolj približali bralnim zmož-
nostim duhovnikov in vernikov, so se odločili za tisk v treh črkopisih:
latinici, glagolici in cirilici. Izvedba je bila zapletena in zelo draga, saj
so potrebovali dobre poznavalce najprej jezika, nato pa še črkopisov. Pa
tudi črke niso bile na razpolago in jih je bilo potrebno na novo izdelati.
Na različne načine so sporočali v pismih misel, ki jo je izrazil Primož
Trubar, da bi s knjigami in prevodi svetega pisma dosegli tisto, kar je do
tlej že bilo doseženo pri številnih narodih, ko so bile odpravljene v cerkvi
vse nepravilnosti (alle Mißbreuch) in krivoverstvo ter je bila ponovno
142
kranjskih deželnih oblasti in posameznikov iz Kranjske, zlasti od Matije
Klombnerja in glavnega slovenskega reformatorja Primoža Trubarja, ki
je v svojo književno vizijo že zelo zgodaj, domala od začetka, vključeval
tudi Hrvate. Ideja se je v veliki meri uresničila v sodelovanju s Petrom
Pavlom Vergerijem ml. in finančno podporo Ivana Ungnada s knjižnim
podjetjem in tiskarno v Urachu.
Kranjski deželni stanovi so na več načinov sodelovali pri širjenju
reformacije na Hrvaškem. Zelo pomembno vlogo je nedvomno imela
podpora tiskanju protestantskih hrvaških knjig. Kranjski stanovi sicer
niso direktvno financirali hrvaškega tiska, financirali pa so delo Primoža
Trubarja. Kot najvišja avtoriteta so veljali tako za protestantske verske
ocene kot tudi za jezikovne ocene. Pomemben pa je bil njihov prispevek
z oceno, da so tiski pravoverni in niso v nasprotju z augsburško veroiz-
povedjo, kar je bil eden od osnovnih pogojev za tisk. Nenazadnje pa so
opravljali tudi pomembno vlogo pri dovažanju in širjenju protestantskih
knjig.
V letih 1561–1564 je bil glavni povezovalni faktor v širjenju reforma-
cije na slovanskem jugu tisk hrvaških knjig v Urachu. Tiskarski zavod je
postal osrednja institucija za širitev reformacije med Hrvati in drugimi
južnimi Slovani prav do Carigrada. S prošnjami za finančne podpore
pa je v projekt vključeval veliko nemških deželnih knezov in mest in s
tem usmerjal njihovo pozornost na vojne razmere, v katerih je živelo
slovansko prebivalstvo ob turški meji ter v okviru turške države, ki se
je takorekoč pred njihovimi očmi širila v Evropi. Ker na organiziranje
protestantske Cerkve v teh predelih ni bilo mogoče misliti, je postala v
prvi vrsti knjiga poglavitno sredstvo za širjenje Luthrove reformacije in
augsburške veroizpovedi. Da bi knjige čimbolj približali bralnim zmož-
nostim duhovnikov in vernikov, so se odločili za tisk v treh črkopisih:
latinici, glagolici in cirilici. Izvedba je bila zapletena in zelo draga, saj
so potrebovali dobre poznavalce najprej jezika, nato pa še črkopisov. Pa
tudi črke niso bile na razpolago in jih je bilo potrebno na novo izdelati.
Na različne načine so sporočali v pismih misel, ki jo je izrazil Primož
Trubar, da bi s knjigami in prevodi svetega pisma dosegli tisto, kar je do
tlej že bilo doseženo pri številnih narodih, ko so bile odpravljene v cerkvi
vse nepravilnosti (alle Mißbreuch) in krivoverstvo ter je bila ponovno
142
