Page 148 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 148
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
župan), nato štirje meščani Metlike: Anton Woschitsch (Anton Bočić) iz
Modruša, Anndre Jackhschitz (Andrija Jakšić), Jörg Pissetz (Jurij Pišec,
mestni pisar) ter Mihovil Bočić (Michel Woschitsch) in drugi. V oceni
so še zapisali, da so Trubarja neverni (gottlosen) zaradi krščanske vere
in pridig pregnali iz Kranjske, da je prevedel dva katekizma in prvi del
Nove zaveze (das halb new testament) v slavo Kristusa in razširjanje
njegovega imena ter ubogim kristjanom v spodbudo in zveličanje, ker
Hrvati, Bosanci, Srbi nimajo ne Biblije ne krščanskih spisov v svojem
jeziku, temveč le svetopisemske drobce (drümer) v svojih mašnih knjigah
in brevirjih. Ta dela bo Konzul, ki je prav tako bil zaradi krščanske vere
pregnan iz Ljubljane in Istre, prevedel v hrvaščino. Hrvaški prevodi bodo
primerni tudi za tisk s cirilskimi črkami. Ugotavljajo, da bodo prevodi
razumljivi v celotni Dalmaciji in da bodo razumeli Hrvatje, Bosanci,
Srbi vse do Carigrada.49
Na deželane in deželnega oskrbnika Jošt Gallenberga se je januarja
1561 obrnil Trubar s prošnjo, da pošljejo, ker je Štefan Konzul zbolel,
enega ali dva sposobna Hrvata za korigiranje hrvaških tekstov ter da bi
»zavoljo Božje časti in blaginje hrvaške cerkve« poravnali tudi stroške
poti.50 Na Ljubljano (Ljubljanski cerkveni odbor) se je Trubar obračal
tudi v primeru, ko ni bil zadovoljen s prevodi Dalmate, z njegovim hrva
škim jezikom, ter jih prosil, »ozrite se po kakem pravem Bosancu ali
Uskoku, ki bi znal pravilno hrvaško in cirilsko govoriti in pisati, tega nam
čimprej pošljite semkaj«.51 Tudi Ungnad je prosil kranjske odbornike
(verordneten) da bi poslali enega ali dva sposobna hrvaška duhovnika,
nato mu je Jošt Gallenberg odogovoril, da bodo o tem razpravljali na
naslednji seji dvorne veče (hoffthaiding).52 Trubar je tudi povedal, da
so gospodje in deželani, na njegovo prošnjo, poslali nove hrvaške in ci-
rilske tiske v Benetke in tudi v Istro, Reko, Senj, Metliko in druge kraje,
da bi pridobili nove osebe, »skušene v hrvaškem jeziku in pisanju«.53
49 Ivan Kostrenčić, Urkundliche Beiträge, 1-2; Franjo Bučar, Povijest hrvatske protestantske
književnosti, 77.
50 Trubar Kranjskim deželnim stanovom, 26. 1. 1561, Rajhman, Pisma Primoža Trubarja,
80.
51 Trubar ljubljanskemu cerkvenemu odboru 19. 3. 1561. Rajhman, Pisma, 84.
52 24. 2. 1561. Kostrenčić, 12.
53 Trubar kralju Maksimilijanu 27. 10 1561. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 94.
146
župan), nato štirje meščani Metlike: Anton Woschitsch (Anton Bočić) iz
Modruša, Anndre Jackhschitz (Andrija Jakšić), Jörg Pissetz (Jurij Pišec,
mestni pisar) ter Mihovil Bočić (Michel Woschitsch) in drugi. V oceni
so še zapisali, da so Trubarja neverni (gottlosen) zaradi krščanske vere
in pridig pregnali iz Kranjske, da je prevedel dva katekizma in prvi del
Nove zaveze (das halb new testament) v slavo Kristusa in razširjanje
njegovega imena ter ubogim kristjanom v spodbudo in zveličanje, ker
Hrvati, Bosanci, Srbi nimajo ne Biblije ne krščanskih spisov v svojem
jeziku, temveč le svetopisemske drobce (drümer) v svojih mašnih knjigah
in brevirjih. Ta dela bo Konzul, ki je prav tako bil zaradi krščanske vere
pregnan iz Ljubljane in Istre, prevedel v hrvaščino. Hrvaški prevodi bodo
primerni tudi za tisk s cirilskimi črkami. Ugotavljajo, da bodo prevodi
razumljivi v celotni Dalmaciji in da bodo razumeli Hrvatje, Bosanci,
Srbi vse do Carigrada.49
Na deželane in deželnega oskrbnika Jošt Gallenberga se je januarja
1561 obrnil Trubar s prošnjo, da pošljejo, ker je Štefan Konzul zbolel,
enega ali dva sposobna Hrvata za korigiranje hrvaških tekstov ter da bi
»zavoljo Božje časti in blaginje hrvaške cerkve« poravnali tudi stroške
poti.50 Na Ljubljano (Ljubljanski cerkveni odbor) se je Trubar obračal
tudi v primeru, ko ni bil zadovoljen s prevodi Dalmate, z njegovim hrva
škim jezikom, ter jih prosil, »ozrite se po kakem pravem Bosancu ali
Uskoku, ki bi znal pravilno hrvaško in cirilsko govoriti in pisati, tega nam
čimprej pošljite semkaj«.51 Tudi Ungnad je prosil kranjske odbornike
(verordneten) da bi poslali enega ali dva sposobna hrvaška duhovnika,
nato mu je Jošt Gallenberg odogovoril, da bodo o tem razpravljali na
naslednji seji dvorne veče (hoffthaiding).52 Trubar je tudi povedal, da
so gospodje in deželani, na njegovo prošnjo, poslali nove hrvaške in ci-
rilske tiske v Benetke in tudi v Istro, Reko, Senj, Metliko in druge kraje,
da bi pridobili nove osebe, »skušene v hrvaškem jeziku in pisanju«.53
49 Ivan Kostrenčić, Urkundliche Beiträge, 1-2; Franjo Bučar, Povijest hrvatske protestantske
književnosti, 77.
50 Trubar Kranjskim deželnim stanovom, 26. 1. 1561, Rajhman, Pisma Primoža Trubarja,
80.
51 Trubar ljubljanskemu cerkvenemu odboru 19. 3. 1561. Rajhman, Pisma, 84.
52 24. 2. 1561. Kostrenčić, 12.
53 Trubar kralju Maksimilijanu 27. 10 1561. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 94.
146
