Page 178 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 178
ŠTUDIJSKI VEČERI
»tempeljski prostituciji«, torej v obredih, v katerih so s spolnim aktom
doživljali versko ekstazo. Spolni svečeniki in svečenice so udeležencem
kulta omogočali doživetje boga ali boginje skozi mistiko spolne ekstaze.
Napačna oznaka »tempeljska prostitucija« je nastala, ko so na to obliko
kultov z ženskimi svečenicami naleteli novoveški kolonialni osvajalci.
Čeprav je bil s spolnim aktom zvezan dar, je bil ta namenjen svetišču kot
del kultnega dejanja in svečeniška oseba je pomagala verniku ali vernici
do mistične ekstaze iz pobožne predanosti božanstvu.
Tudi v stari zgodovini Izraela so obstajali taki svečeniki in svečenice,
Biblija jih imenuje kedešim. Ko je Luther prevajal Biblijo, je imel težave
s prevodom za moškega pod imenom kedeš in žensko pod imenom ke-
deša. Ti vlogi sta obstajali tudi v starem kultu Jahveja, kot je zelo jasno
razvidno iz zgodbe o Judi in Tamari (1 Mz 38): Tamara, ki ji grozi, da ji
Juda ne bo dal za moža še tretjega sina (prvi, Er, je bil hudoben in ga je
Bog ubil, drugi, Onan, ni hotel oživiti bratovega semena, zato ga je Bog
ubil, tretji, Šela, pa še ni bil dovolj star, zato Tamara čaka), se preobleče
v kedešo (v službi Jahveja) in ji Juda za jamstvo kultnega plačila zastavi
svoje poglavarske insignije, pozneje pa pošlje nekoga, naj ji izroči plačilo,
a Tamare ni več. Tamara zanosi, in sicer pričakuje dvojčka. Tamara v Bi-
bliji ni kdor koli: nanjo se sklicuje Ruta, najdemo pa jo tudi v Jezusovem
rodovniku (Mt 1:3).
Šele izraelska kultna reforma7 je spolno ekstazo dokončno izločila
iz kulta.
10
Izraelska verska reforma nadvse radikalno prepoveduje vse, kar je prej
vero v Jahveja družilo z drugimi veroizpovedmi. Druge religije so včasih
poznale žrtvovanje ljudi; kolikor je bilo tega v praobliki Biblije, so v re-
dakciji izbrisali, spomnimo se samo zgodbe o Abrahamu in Izaku. Druge
7 Prva velika reforma se zgodi pod kraljem Hiskijo (716–687 pr. n. št.). Druga reforma
sledi okoli leta 622 z najdbo »zakonika«, na katerem potem sloni Devteronomij (Jošija
je po smrti očeta osemleten zasedel prestol ob podpori svečenikov, nato po najdbi
»zakonika« potrdil reformo, ki jo je predložil vrhovni svečenik Hilkija).
176
»tempeljski prostituciji«, torej v obredih, v katerih so s spolnim aktom
doživljali versko ekstazo. Spolni svečeniki in svečenice so udeležencem
kulta omogočali doživetje boga ali boginje skozi mistiko spolne ekstaze.
Napačna oznaka »tempeljska prostitucija« je nastala, ko so na to obliko
kultov z ženskimi svečenicami naleteli novoveški kolonialni osvajalci.
Čeprav je bil s spolnim aktom zvezan dar, je bil ta namenjen svetišču kot
del kultnega dejanja in svečeniška oseba je pomagala verniku ali vernici
do mistične ekstaze iz pobožne predanosti božanstvu.
Tudi v stari zgodovini Izraela so obstajali taki svečeniki in svečenice,
Biblija jih imenuje kedešim. Ko je Luther prevajal Biblijo, je imel težave
s prevodom za moškega pod imenom kedeš in žensko pod imenom ke-
deša. Ti vlogi sta obstajali tudi v starem kultu Jahveja, kot je zelo jasno
razvidno iz zgodbe o Judi in Tamari (1 Mz 38): Tamara, ki ji grozi, da ji
Juda ne bo dal za moža še tretjega sina (prvi, Er, je bil hudoben in ga je
Bog ubil, drugi, Onan, ni hotel oživiti bratovega semena, zato ga je Bog
ubil, tretji, Šela, pa še ni bil dovolj star, zato Tamara čaka), se preobleče
v kedešo (v službi Jahveja) in ji Juda za jamstvo kultnega plačila zastavi
svoje poglavarske insignije, pozneje pa pošlje nekoga, naj ji izroči plačilo,
a Tamare ni več. Tamara zanosi, in sicer pričakuje dvojčka. Tamara v Bi-
bliji ni kdor koli: nanjo se sklicuje Ruta, najdemo pa jo tudi v Jezusovem
rodovniku (Mt 1:3).
Šele izraelska kultna reforma7 je spolno ekstazo dokončno izločila
iz kulta.
10
Izraelska verska reforma nadvse radikalno prepoveduje vse, kar je prej
vero v Jahveja družilo z drugimi veroizpovedmi. Druge religije so včasih
poznale žrtvovanje ljudi; kolikor je bilo tega v praobliki Biblije, so v re-
dakciji izbrisali, spomnimo se samo zgodbe o Abrahamu in Izaku. Druge
7 Prva velika reforma se zgodi pod kraljem Hiskijo (716–687 pr. n. št.). Druga reforma
sledi okoli leta 622 z najdbo »zakonika«, na katerem potem sloni Devteronomij (Jošija
je po smrti očeta osemleten zasedel prestol ob podpori svečenikov, nato po najdbi
»zakonika« potrdil reformo, ki jo je predložil vrhovni svečenik Hilkija).
176
