Page 175 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 175
BOŽIDAR DEBENJAK
pozna hierarhijo, toda ni prepovedi parjenja med podrejenimi. Med
samci ni izključujočega boja.
V iskanju »naravnega vzorca« se avtorji radi zatekajo k trajno pove-
zanemu paru, kakršnega najdemo zlasti pri nekaterih ptičih: isti par se
vsako sezono najde in vzredi mladiče. Toda ta tip monogamnega para
je lahko sicer etični ideal, lahko je plod zgodovine, ni pa razvojno izho-
dišče za svet človeka. Človeška značilnost, ki je označevala že predljudi
in praljudi, je življenje v skupnosti, ki se je razvila iz krdela. Od treh prej
navedenih živalskih modelov je to izhodišče ravno opičje krdelo. Odnosi
v njem so dinamični, nastajajo pari, ki so bolj ali manj trajni, v njem si
samci ne morejo biti brezobzirni konkurenti in samice ne brezobzirne
konkurentke, čeprav so lahko med enimi in drugimi merjenja moči
in vpliva. Razmerja med samci in samicami so vsaj deloma solidarna,
mladiči pa so v varstvu vsega krdela. Opičje krdelo seveda ni prostor
permanentne orgije. V krdelu šimpanzov pa je samica tista, ki si izbira
partnerje, in ne obratno.
V zgodovini človeških družb so se mnogi elementi te naravne soli-
darnosti omajali in celo izgubili, a v izhodišču so obstajali.
8
Posamezni člani vrste Homo sapiens morajo najprej biti zaplojeni in
se roditi. Ta proces biološko ni niti malo preprost in je podvržen mno-
gim okvaram. Ne končajo pa se vse s smrtjo plodu. Prirojene okvare so
lahko kromosomske ali nastanejo v zaporedju oblikovanja organskih
sistemov. Tu nas bodo predvsem zanimale tiste, ki so povezane s spolno
določenostjo.
Splošno znano dejstvo, da nastane zarodek, ki bo po rojstvu, če bo šlo
vse po sreči, ženskega spola, če semenčica prinese v jajčece kromosom
X, moškega spola pa, če prinese kromosom Y, je značilno za normalni
razplet. Toda veliko je tudi genetskih napak. Spolni celici, tako jajčece
kot semenčica, namreč nastajata z redukcijsko delitvijo ali mejozo. Iz
diploidne zarodne celice, ki ima 23 parov kromosomov, od teh je en par
pri ženski XX, pri moškem XY, nastanejo v dveh korakih štiri haploidne
celice. Iz vseh štirih nastanejo v testisu semenčice. V ovariju se od štirih
173
pozna hierarhijo, toda ni prepovedi parjenja med podrejenimi. Med
samci ni izključujočega boja.
V iskanju »naravnega vzorca« se avtorji radi zatekajo k trajno pove-
zanemu paru, kakršnega najdemo zlasti pri nekaterih ptičih: isti par se
vsako sezono najde in vzredi mladiče. Toda ta tip monogamnega para
je lahko sicer etični ideal, lahko je plod zgodovine, ni pa razvojno izho-
dišče za svet človeka. Človeška značilnost, ki je označevala že predljudi
in praljudi, je življenje v skupnosti, ki se je razvila iz krdela. Od treh prej
navedenih živalskih modelov je to izhodišče ravno opičje krdelo. Odnosi
v njem so dinamični, nastajajo pari, ki so bolj ali manj trajni, v njem si
samci ne morejo biti brezobzirni konkurenti in samice ne brezobzirne
konkurentke, čeprav so lahko med enimi in drugimi merjenja moči
in vpliva. Razmerja med samci in samicami so vsaj deloma solidarna,
mladiči pa so v varstvu vsega krdela. Opičje krdelo seveda ni prostor
permanentne orgije. V krdelu šimpanzov pa je samica tista, ki si izbira
partnerje, in ne obratno.
V zgodovini človeških družb so se mnogi elementi te naravne soli-
darnosti omajali in celo izgubili, a v izhodišču so obstajali.
8
Posamezni člani vrste Homo sapiens morajo najprej biti zaplojeni in
se roditi. Ta proces biološko ni niti malo preprost in je podvržen mno-
gim okvaram. Ne končajo pa se vse s smrtjo plodu. Prirojene okvare so
lahko kromosomske ali nastanejo v zaporedju oblikovanja organskih
sistemov. Tu nas bodo predvsem zanimale tiste, ki so povezane s spolno
določenostjo.
Splošno znano dejstvo, da nastane zarodek, ki bo po rojstvu, če bo šlo
vse po sreči, ženskega spola, če semenčica prinese v jajčece kromosom
X, moškega spola pa, če prinese kromosom Y, je značilno za normalni
razplet. Toda veliko je tudi genetskih napak. Spolni celici, tako jajčece
kot semenčica, namreč nastajata z redukcijsko delitvijo ali mejozo. Iz
diploidne zarodne celice, ki ima 23 parov kromosomov, od teh je en par
pri ženski XX, pri moškem XY, nastanejo v dveh korakih štiri haploidne
celice. Iz vseh štirih nastanejo v testisu semenčice. V ovariju se od štirih
173
