Page 179 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 179
BOŽIDAR DEBENJAK
religije so poznale skopitev moških, ki jo Biblija zavrača. V Devteronomiju
tak spolni pohabljenec izraelskega rodu ravno tako ne spada v Gospodovo
občestvo kot »mešanci« in nekatere kategorije tujcev: »Kdor ima zmeč-
kana moda ali odrezan moški ud, naj ne pride v Gospodovo občestvo.«
(5 Mz 23:2, podobna določba je tudi v Levitiku – 3 Mz 21:20) Zmečkanje
testisov je bila tedaj običajna metoda skopitve otrok. Bližnjev zhodni kulti
so pogosto obsegali tudi razmerje moških z lastnim spolom in tudi to je
prepovedano: »Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila
gnusobo […].« (3 Mz 20:13) Enake sankcije (smrtna kazen) so v istem
poglavju zahtevane še za »prešuštnika in prešuštnico«, seks z »ženo svojega
očeta«, s »svojo snaho«, z »ženo in njeno materjo« itn.
Seveda se pri tem postavlja vprašanje, kam uvrstiti vse te prepovedi,
ki naj se sankcionirajo s smrtno kaznijo. Po delitvi prepovedi na »cere-
monialne«, »legalne« in »moralne«, ki jo poznamo iz reformacije, tudi
od Trubarja, so »morales« samo zapovedi dekaloga, medtem ko so v teh
poglavjih naštete zapovedi in prepovedi deloma »ceremoniales«, deloma
»legales«, namenjene so predvsem judovskemu ljudstvu določenega
časa. Samo »morales« so nenehno obvezne. Judovski predpis na pri-
mer zahteva, da mora biti rabin poročen, kar se dobro ujema s predpisi
pentatevha. Ko so se v krščanstvu pojavili asketi, puščavniki in je boj s
spolnostjo postal bistvena sestavina meništva, iz katere je potem izšel
celibat, smo se znašli na povsem novem terenu. In ko se je že v antiki ob
vsem spoštovanju Starega testamenta Origenes sam skopil, da bi se rešil
»pohujšujočega« dela telesa (»če te tvoje oko pohujšuje, ga izderi«), je
ravnal povsem v nasprotju s pentatevhom, in sicer enako kot pozneje
nekdanja ruska sekta skopcev.
Spremembe so najbolj opazne na primeru homoseksualnosti. Iz stare
Grčije poznamo dva tipa njenega pozitivnega vrednotenja. V Šparti se
slavi sobojevništvo obeh erastov, ki branita v boju tudi drug drugega
(podobno partnerstvo poznajo tudi v japonski tradiciji), v Atenah pa skrb
uveljavljenega mentorja za svojega mladoletnega ljubimca, kar poznejša
doba razvrednoti v seks. Zgodovinar Suetonij se posmehuje Cezarju, češ
da je bil »mož vseh žena in žena vseh mož«. Tovrstne pikantnosti iz živ-
ljenja cesarjev so podobne današnjemu obrekljivemu spletu. Konstantin
uvede smrtno kazen, Teodozij to še zaostri, Justinian razglasi, da je to
177
religije so poznale skopitev moških, ki jo Biblija zavrača. V Devteronomiju
tak spolni pohabljenec izraelskega rodu ravno tako ne spada v Gospodovo
občestvo kot »mešanci« in nekatere kategorije tujcev: »Kdor ima zmeč-
kana moda ali odrezan moški ud, naj ne pride v Gospodovo občestvo.«
(5 Mz 23:2, podobna določba je tudi v Levitiku – 3 Mz 21:20) Zmečkanje
testisov je bila tedaj običajna metoda skopitve otrok. Bližnjev zhodni kulti
so pogosto obsegali tudi razmerje moških z lastnim spolom in tudi to je
prepovedano: »Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila
gnusobo […].« (3 Mz 20:13) Enake sankcije (smrtna kazen) so v istem
poglavju zahtevane še za »prešuštnika in prešuštnico«, seks z »ženo svojega
očeta«, s »svojo snaho«, z »ženo in njeno materjo« itn.
Seveda se pri tem postavlja vprašanje, kam uvrstiti vse te prepovedi,
ki naj se sankcionirajo s smrtno kaznijo. Po delitvi prepovedi na »cere-
monialne«, »legalne« in »moralne«, ki jo poznamo iz reformacije, tudi
od Trubarja, so »morales« samo zapovedi dekaloga, medtem ko so v teh
poglavjih naštete zapovedi in prepovedi deloma »ceremoniales«, deloma
»legales«, namenjene so predvsem judovskemu ljudstvu določenega
časa. Samo »morales« so nenehno obvezne. Judovski predpis na pri-
mer zahteva, da mora biti rabin poročen, kar se dobro ujema s predpisi
pentatevha. Ko so se v krščanstvu pojavili asketi, puščavniki in je boj s
spolnostjo postal bistvena sestavina meništva, iz katere je potem izšel
celibat, smo se znašli na povsem novem terenu. In ko se je že v antiki ob
vsem spoštovanju Starega testamenta Origenes sam skopil, da bi se rešil
»pohujšujočega« dela telesa (»če te tvoje oko pohujšuje, ga izderi«), je
ravnal povsem v nasprotju s pentatevhom, in sicer enako kot pozneje
nekdanja ruska sekta skopcev.
Spremembe so najbolj opazne na primeru homoseksualnosti. Iz stare
Grčije poznamo dva tipa njenega pozitivnega vrednotenja. V Šparti se
slavi sobojevništvo obeh erastov, ki branita v boju tudi drug drugega
(podobno partnerstvo poznajo tudi v japonski tradiciji), v Atenah pa skrb
uveljavljenega mentorja za svojega mladoletnega ljubimca, kar poznejša
doba razvrednoti v seks. Zgodovinar Suetonij se posmehuje Cezarju, češ
da je bil »mož vseh žena in žena vseh mož«. Tovrstne pikantnosti iz živ-
ljenja cesarjev so podobne današnjemu obrekljivemu spletu. Konstantin
uvede smrtno kazen, Teodozij to še zaostri, Justinian razglasi, da je to
177
