Page 174 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 174
ŠTUDIJSKI VEČERI
»primitivni« in vrsta s tem sposobna za novo, drugačno specializacijo.
Ta pojav se ne omejuje na dvoživke, klasičen primer je proteus, temveč
je univerzalen; ne zajema samo človeške ribice, temveč tudi predčloveka.
Poglejmo nekaj dejstev: šimpanz spolno dozori pri približno šestih letih,
človek več kot dvakrat pozneje. Odrasli šimpanz ima na roki palec, ki
ni več univerzalno uporaben, človeški palec je univerzalen. Šimpanz in
gorila imata arkade oblikovane kot močne nadočesne oboke, človek ne;
ta sprememba je povezana s strukturo žvekal, saj človek ne more žvečiti
tako trde hrane. V zameno pa se je razvil obradek, torej kostni nastavek
na spodnji čeljusti, ki omogoča artikulirani govor.
Ta sprememba je imela pomembne posledice.
Podaljšano dozorevanje je povečalo odvisnost otroka in mladostni-
ka od odraslih članov skupine. Daljše dozorevanje pomeni tudi daljšo
in bolj poglobljeno socializacijo, torej proces medsebojnega učenja in
brušenja. Mladostni stadiji so bolj »radovedni«, saj se morajo seznaniti
s svetom, ki jim je ob rojstvu nov. Podaljšani mladostni stadij podaljšuje
tudi obdobje radovednosti, in glede na to, da se je tudi spolno dozore-
vanje zgodilo v mladostnemu stadiju, ta radovednost s spolno zrelostjo
ne uplahne. Če pomislimo, da je bila življenjska doba zgodnjih ljudi
zelo kratka, je jasno, da so ostajali do izteka življenja zelo radovedni in
nagnjeni k preizkušanju vsega, zunanjih predmetov in lastnega telesa ter
njegovih sposobnosti. Poleg vsega pa se je z neotenizacijo zgodila še ena
sprememba: izginila so paritvena obdobja, tako značilna za večino živali.
Človeška ploditev ni več sezonska, temveč je permanentna.
Prav tako so živeli v skupnostih, ki so bile sprva krdela, in v njih so
ne samo sobivali, temveč tudi ustvarjali skupno življenje, jedli in pili,
delali in spolno živeli.
7
Pogled na živalske skupnosti nam pokaže različne modele. V mačjem
svetu živi en samec z več samicami, samci so med seboj sovražni. Maček
na svojem teritoriju pomori mladiče drugih mačkov. V volčjem krdelu se
parita samo alfa samec in alfa samica, drugi člani krdela so podrejeni in
se ne parijo, med samci ni boja na življenje in smrt. Opičje krdelo sicer
172
»primitivni« in vrsta s tem sposobna za novo, drugačno specializacijo.
Ta pojav se ne omejuje na dvoživke, klasičen primer je proteus, temveč
je univerzalen; ne zajema samo človeške ribice, temveč tudi predčloveka.
Poglejmo nekaj dejstev: šimpanz spolno dozori pri približno šestih letih,
človek več kot dvakrat pozneje. Odrasli šimpanz ima na roki palec, ki
ni več univerzalno uporaben, človeški palec je univerzalen. Šimpanz in
gorila imata arkade oblikovane kot močne nadočesne oboke, človek ne;
ta sprememba je povezana s strukturo žvekal, saj človek ne more žvečiti
tako trde hrane. V zameno pa se je razvil obradek, torej kostni nastavek
na spodnji čeljusti, ki omogoča artikulirani govor.
Ta sprememba je imela pomembne posledice.
Podaljšano dozorevanje je povečalo odvisnost otroka in mladostni-
ka od odraslih članov skupine. Daljše dozorevanje pomeni tudi daljšo
in bolj poglobljeno socializacijo, torej proces medsebojnega učenja in
brušenja. Mladostni stadiji so bolj »radovedni«, saj se morajo seznaniti
s svetom, ki jim je ob rojstvu nov. Podaljšani mladostni stadij podaljšuje
tudi obdobje radovednosti, in glede na to, da se je tudi spolno dozore-
vanje zgodilo v mladostnemu stadiju, ta radovednost s spolno zrelostjo
ne uplahne. Če pomislimo, da je bila življenjska doba zgodnjih ljudi
zelo kratka, je jasno, da so ostajali do izteka življenja zelo radovedni in
nagnjeni k preizkušanju vsega, zunanjih predmetov in lastnega telesa ter
njegovih sposobnosti. Poleg vsega pa se je z neotenizacijo zgodila še ena
sprememba: izginila so paritvena obdobja, tako značilna za večino živali.
Človeška ploditev ni več sezonska, temveč je permanentna.
Prav tako so živeli v skupnostih, ki so bile sprva krdela, in v njih so
ne samo sobivali, temveč tudi ustvarjali skupno življenje, jedli in pili,
delali in spolno živeli.
7
Pogled na živalske skupnosti nam pokaže različne modele. V mačjem
svetu živi en samec z več samicami, samci so med seboj sovražni. Maček
na svojem teritoriju pomori mladiče drugih mačkov. V volčjem krdelu se
parita samo alfa samec in alfa samica, drugi člani krdela so podrejeni in
se ne parijo, med samci ni boja na življenje in smrt. Opičje krdelo sicer
172
