Page 177 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 177
BOŽIDAR DEBENJAK
mu spolu, novorojenka s prevelikim klitorisom pa moškemu. Posebna
težava je z dečki, pri katerih se testisi niso spustili v mošnjo.
Temu se pridružujejo okvare hormonskega sistema: prirojena rezi-
stenca na androgene povzroči, da je kromosomsko moški (XY) po vsej
zunanji podobi ženska. Takšne so bile na primer športnice, ki so jih
izključevali iz ženskih tekmovanj.
9
Mnogo manj so znani vzroki neujemanja med biološkim spolom in
občutjem spolne pripadnosti. Sodobne metode endokrinološke medi-
cine in plastične kirurgije omogočajo »spremembo spola«: dodajajo se
spolni hormoni želenega spola in odstranijo gonade nezaželenega spola,
zunanje spolovilo pa se prilagodi želenemu spolu. Toda težava je obstajala
tudi pred rojstvom sodobne medicine in so jo reševali na svoj način.
Človeške skupnosti so se srečevale najbrž kar z vsemi temi težavami
nejasne ločnice med spoloma, ki so jih morale tako ali drugače reševati.
Včasih je o spolu odločal socialni status. Še v dvajsetem stoletju je v
Albaniji v družinah brez moškega poglavarja ena od žensk postala so-
cialno moški, prevzela vse moške insignije, način oblačenja in navade,
tudi okolica jo je obravnavala kot moškega.
Veliko religij se zelo ukvarja s težavo dvospolnosti, na primer v dolo-
čanju statusa šamanov. Njihova magična moč je temeljila ravno na tem,
da so veljali za moške in ženske hkrati.
Pogosto so kulture postavljale v ospredje spremembo spola, torej
spremembo nekaterih mladeničev iz moškega v ženski spol. Etnologi so
opisovali moške različnih območij sveta od Grenlandije do Bornea, ki
so se spremenili v ženske. Različno so poimenovani, in sicer po abeced
nem vrstnem redu: ahnučik, basir, basm, bača, berdache, bote, čukadn,
epanga, mujadores, ovašengi, pumea, župan. Avstralski staroselci so
poznali t. i. subincizijo kot iniciacijski obred, ki je bil spremljan z močno
krvavitvijo, ki je bila primerjalno podobna menstrualni krvi.
V bližnjevzhodnih kulturah so bili v kultnih vlogah spolnih sveče-
nikov tako imenovani galli, ki so se ob vstopu v to vlogo javno skopili,
drugod pa tudi nepohabljeni moški spolni svečeniki v tako imenovani
175
mu spolu, novorojenka s prevelikim klitorisom pa moškemu. Posebna
težava je z dečki, pri katerih se testisi niso spustili v mošnjo.
Temu se pridružujejo okvare hormonskega sistema: prirojena rezi-
stenca na androgene povzroči, da je kromosomsko moški (XY) po vsej
zunanji podobi ženska. Takšne so bile na primer športnice, ki so jih
izključevali iz ženskih tekmovanj.
9
Mnogo manj so znani vzroki neujemanja med biološkim spolom in
občutjem spolne pripadnosti. Sodobne metode endokrinološke medi-
cine in plastične kirurgije omogočajo »spremembo spola«: dodajajo se
spolni hormoni želenega spola in odstranijo gonade nezaželenega spola,
zunanje spolovilo pa se prilagodi želenemu spolu. Toda težava je obstajala
tudi pred rojstvom sodobne medicine in so jo reševali na svoj način.
Človeške skupnosti so se srečevale najbrž kar z vsemi temi težavami
nejasne ločnice med spoloma, ki so jih morale tako ali drugače reševati.
Včasih je o spolu odločal socialni status. Še v dvajsetem stoletju je v
Albaniji v družinah brez moškega poglavarja ena od žensk postala so-
cialno moški, prevzela vse moške insignije, način oblačenja in navade,
tudi okolica jo je obravnavala kot moškega.
Veliko religij se zelo ukvarja s težavo dvospolnosti, na primer v dolo-
čanju statusa šamanov. Njihova magična moč je temeljila ravno na tem,
da so veljali za moške in ženske hkrati.
Pogosto so kulture postavljale v ospredje spremembo spola, torej
spremembo nekaterih mladeničev iz moškega v ženski spol. Etnologi so
opisovali moške različnih območij sveta od Grenlandije do Bornea, ki
so se spremenili v ženske. Različno so poimenovani, in sicer po abeced
nem vrstnem redu: ahnučik, basir, basm, bača, berdache, bote, čukadn,
epanga, mujadores, ovašengi, pumea, župan. Avstralski staroselci so
poznali t. i. subincizijo kot iniciacijski obred, ki je bil spremljan z močno
krvavitvijo, ki je bila primerjalno podobna menstrualni krvi.
V bližnjevzhodnih kulturah so bili v kultnih vlogah spolnih sveče-
nikov tako imenovani galli, ki so se ob vstopu v to vlogo javno skopili,
drugod pa tudi nepohabljeni moški spolni svečeniki v tako imenovani
175
