Page 181 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 181
BOŽIDAR DEBENJAK
in njegovi so hoteli »biti kakor Bog«, v drugih ljudeh in narodih so videli
samo sredstvo. Tudi Stalin in njegovi so hoteli »biti kakor Bog«. In kaj
je bila drugega kitajska »kulturna revolucija« ali Pol Pot v Kambodži?
Tudi imperialni nastopi Združenih držav so želja »biti kakor Bog« in
svet »velikega brata«, ki ga je razkril Snowden, ni nič drugega kot želja,
izhajajoča iz izvirnega greha. Pa svet, v katerem je šla preobilica finanč-
nih sredstev na ropanje stvarnega bogastva? In zakaj nam iz vseh velikih
in nadvse pomembnih odkritij obenem grozi strah, da bomo izgubili
svobodo? Človek, ki hoče »biti kakor Bog«, je kot čarovniški učenec, ki
svojih spoznanj ni sposoben obvladati in se v njih omejiti. Grozi nam,
da bomo sužnji umetne inteligence, grozi nam, da bomo zasužnjeni na
podlagi poznavanja genoma ter da bomo uničili planet, na katerem živi-
mo. Človek zna delati dobro in hudo, toda ne pozna mere in izravnave. Je
»kakor Bog«, toda ponesrečen demiurg, ki ni Bog. Prav tako ga ni strah
Boga in ni v sebi zgrožen zaradi tega, ker je prelomil moralni zakon.
Že nemški filozof Fichte, ki je bil Kantov učenec, pa je zapisal: »Bog je
moralni zakon sveta.« In ta Bog je obvezujoč, enako tudi za tistega, ki
ne veruje v Boga teologov.
179
in njegovi so hoteli »biti kakor Bog«, v drugih ljudeh in narodih so videli
samo sredstvo. Tudi Stalin in njegovi so hoteli »biti kakor Bog«. In kaj
je bila drugega kitajska »kulturna revolucija« ali Pol Pot v Kambodži?
Tudi imperialni nastopi Združenih držav so želja »biti kakor Bog« in
svet »velikega brata«, ki ga je razkril Snowden, ni nič drugega kot želja,
izhajajoča iz izvirnega greha. Pa svet, v katerem je šla preobilica finanč-
nih sredstev na ropanje stvarnega bogastva? In zakaj nam iz vseh velikih
in nadvse pomembnih odkritij obenem grozi strah, da bomo izgubili
svobodo? Človek, ki hoče »biti kakor Bog«, je kot čarovniški učenec, ki
svojih spoznanj ni sposoben obvladati in se v njih omejiti. Grozi nam,
da bomo sužnji umetne inteligence, grozi nam, da bomo zasužnjeni na
podlagi poznavanja genoma ter da bomo uničili planet, na katerem živi-
mo. Človek zna delati dobro in hudo, toda ne pozna mere in izravnave. Je
»kakor Bog«, toda ponesrečen demiurg, ki ni Bog. Prav tako ga ni strah
Boga in ni v sebi zgrožen zaradi tega, ker je prelomil moralni zakon.
Že nemški filozof Fichte, ki je bil Kantov učenec, pa je zapisal: »Bog je
moralni zakon sveta.« In ta Bog je obvezujoč, enako tudi za tistega, ki
ne veruje v Boga teologov.
179
