Page 182 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 182
ŠTUDIJSKI VEČERI
Vanja Kočevar
FERDINAND II. NA ČELU PROTIREFORMACIJE
Plemstvo in konfesionalno-politične razmere na Kranjskem
v prvi tretjini 17. stoletja
Uvod
V prispevku1 želimo predstaviti kratek pregled politično-konfesional-
ne zgodovine osrednje slovenske zgodovinske dežele, vojvodine Kranj-
ske, v času vladavine deželnega kneza, nadvojvoda in cesarja Ferdinanda
II. (1595–1637). Prispevek temelji na arhivskem gradivu kranjskih dežel-
nih stanov ter cesarskih patentih, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije,
različnih objavljenih deželnoknežjih, cerkvenih kot tudi stanovskih virih
ter letopisu kolegija Družbe Jezusove v Ljubljani, sekundarnem viru, ki
prinaša vpogled v politične nazore ene vodilnih skupin znotraj katoliške
stranke v času protireformacije na Kranjskem.
Namen prispevka je tudi opozoriti na vlogo deželnega kneza Fer-
dinanda, ki je bil resnični vodja protireformacije v širšem slovenskem
etničnem prostoru. V slovenskem zgodovinopisju, literaturi in zgodo-
vinskem spominu je Ferdinandov lik po navadi predstavljen v senci
njegovega osemnajst let starejšega sodobnika devetega ljubljanskega
škofa Tomaža Hrena, ki je kljub svoji protireformacijski gorečnosti kot
vodja protireformacijske komisije na Kranjskem v resnici le izvrševal
deželnoknežji politično-konfesionalni program na terenu.
Protireformacija se je v notranjeavstrijskih deželah začela že po skle-
nitvi Bruške pacifikacije (1578), ki je dala protestantskemu plemstvu treh
dežel Štajerske, Koroške in Kranjske široke verske koncesije, vendar si je
1 Za nesebično pomoč pri pripravi prispevka se iskreno zahvaljujem dr. Borisu Golcu,
dr. Lilijani Žnidaršič Golec, dr. Mihu Preinfalku, dr. Sašu Jeršetu, dr. Kozmi Ahačiču
in dr. Mihu Seručniku.
180
Vanja Kočevar
FERDINAND II. NA ČELU PROTIREFORMACIJE
Plemstvo in konfesionalno-politične razmere na Kranjskem
v prvi tretjini 17. stoletja
Uvod
V prispevku1 želimo predstaviti kratek pregled politično-konfesional-
ne zgodovine osrednje slovenske zgodovinske dežele, vojvodine Kranj-
ske, v času vladavine deželnega kneza, nadvojvoda in cesarja Ferdinanda
II. (1595–1637). Prispevek temelji na arhivskem gradivu kranjskih dežel-
nih stanov ter cesarskih patentih, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije,
različnih objavljenih deželnoknežjih, cerkvenih kot tudi stanovskih virih
ter letopisu kolegija Družbe Jezusove v Ljubljani, sekundarnem viru, ki
prinaša vpogled v politične nazore ene vodilnih skupin znotraj katoliške
stranke v času protireformacije na Kranjskem.
Namen prispevka je tudi opozoriti na vlogo deželnega kneza Fer-
dinanda, ki je bil resnični vodja protireformacije v širšem slovenskem
etničnem prostoru. V slovenskem zgodovinopisju, literaturi in zgodo-
vinskem spominu je Ferdinandov lik po navadi predstavljen v senci
njegovega osemnajst let starejšega sodobnika devetega ljubljanskega
škofa Tomaža Hrena, ki je kljub svoji protireformacijski gorečnosti kot
vodja protireformacijske komisije na Kranjskem v resnici le izvrševal
deželnoknežji politično-konfesionalni program na terenu.
Protireformacija se je v notranjeavstrijskih deželah začela že po skle-
nitvi Bruške pacifikacije (1578), ki je dala protestantskemu plemstvu treh
dežel Štajerske, Koroške in Kranjske široke verske koncesije, vendar si je
1 Za nesebično pomoč pri pripravi prispevka se iskreno zahvaljujem dr. Borisu Golcu,
dr. Lilijani Žnidaršič Golec, dr. Mihu Preinfalku, dr. Sašu Jeršetu, dr. Kozmi Ahačiču
in dr. Mihu Seručniku.
180
