Page 185 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 185
VANJA KOČEVAR
Stanovska opozicija deželnoknežji protireformaciji,
notranjepolitični konflikt med plemstvom in škofom Hrenom,
napredovanje katoliške obnove (1604–1609)
Spreobrnitev meščanov in tržanov v katoliško veroizpoved (1600–
1603) je imela za posledico prekinitev konfesionalnega zavezništva med
plemstvom in četrto kurijo deželnoknežjih mest v deželnem zboru. Pro-
testantsko plemstvo je trdno in stanovitno ostalo pri svoji veroizpovedi
in začelo iz stanovske uprave izrivati meščanstvo, tudi iz služb, ki so
prej pripadale meščanom, na kar posredno kaže dejstvo, da so pred-
stavniki mest izginili iz popisa deželnih stanov.11 Meščanstvo je nove-
ga zaveznika nato našlo v škofu Tomažu Hrenu, ki si je s podpiranjem
politično-ekonomskih interesov mest in trgov prizadeval spodkopati
moč protestantskega plemstva, s katerim si je bil v laseh že od dedne
poklonitve februarja 1597. Hrenov konflikt s plemstvom je segel na
politično, ekonomsko in posestno področje. Razprtije znotraj dežele so
hromile politično moč deželnega zbora v odnosu do deželnega kneza
ter Ferdinandu olajšale delo tako, da je v sporih zares lahko nastopal kot
mediator, čeprav je bil v resnici vedno na strani škofa. Plemstvo, ki se je
na notranjepolitičnem prizorišču upiralo Hrenovim pogosto neupravi-
čenim zahtevam po restituciji cerkvenih posesti, se je na »naddeželni
ravni« v povezavi s Štajerci in Korošci prizadevalo za ponovno priznanje
svojih konfesionalnih koncesij.
Protestantsko plemstvo notranjeavstrijskih dežel se je za posredovanje
v verskih zadevah leta 1604 naposled obrnilo na protestantske kneze v
Cesarstvu, in sicer na saškega in pfalškega volilnega kneza ter vojvodo
Württemberga. Nemški protestantski knezi so v zadevi protestantskega
plemstva notranjeavstrijskih dežel pisali cesarju Rudolfu II., vendar niso
ničesar dosegli.12 V letu 1604 pa so bili tudi številni dogodki na notranje
političnem prizorišču. Jezuiti poročajo, da je v katoliško veroizpoved
prestopilo nekaj čez 30 oseb, med njimi Volfgang Paradeiser in njegova
soproga. Citat:
11 ARS, SI AS 1073, Zbirka rokopisov, I/86r, Vertzaichnus der Herrn vnd Landtleüth
in Crain.
12 Gruden, Zgodovina, str. 840.
183
Stanovska opozicija deželnoknežji protireformaciji,
notranjepolitični konflikt med plemstvom in škofom Hrenom,
napredovanje katoliške obnove (1604–1609)
Spreobrnitev meščanov in tržanov v katoliško veroizpoved (1600–
1603) je imela za posledico prekinitev konfesionalnega zavezništva med
plemstvom in četrto kurijo deželnoknežjih mest v deželnem zboru. Pro-
testantsko plemstvo je trdno in stanovitno ostalo pri svoji veroizpovedi
in začelo iz stanovske uprave izrivati meščanstvo, tudi iz služb, ki so
prej pripadale meščanom, na kar posredno kaže dejstvo, da so pred-
stavniki mest izginili iz popisa deželnih stanov.11 Meščanstvo je nove-
ga zaveznika nato našlo v škofu Tomažu Hrenu, ki si je s podpiranjem
politično-ekonomskih interesov mest in trgov prizadeval spodkopati
moč protestantskega plemstva, s katerim si je bil v laseh že od dedne
poklonitve februarja 1597. Hrenov konflikt s plemstvom je segel na
politično, ekonomsko in posestno področje. Razprtije znotraj dežele so
hromile politično moč deželnega zbora v odnosu do deželnega kneza
ter Ferdinandu olajšale delo tako, da je v sporih zares lahko nastopal kot
mediator, čeprav je bil v resnici vedno na strani škofa. Plemstvo, ki se je
na notranjepolitičnem prizorišču upiralo Hrenovim pogosto neupravi-
čenim zahtevam po restituciji cerkvenih posesti, se je na »naddeželni
ravni« v povezavi s Štajerci in Korošci prizadevalo za ponovno priznanje
svojih konfesionalnih koncesij.
Protestantsko plemstvo notranjeavstrijskih dežel se je za posredovanje
v verskih zadevah leta 1604 naposled obrnilo na protestantske kneze v
Cesarstvu, in sicer na saškega in pfalškega volilnega kneza ter vojvodo
Württemberga. Nemški protestantski knezi so v zadevi protestantskega
plemstva notranjeavstrijskih dežel pisali cesarju Rudolfu II., vendar niso
ničesar dosegli.12 V letu 1604 pa so bili tudi številni dogodki na notranje
političnem prizorišču. Jezuiti poročajo, da je v katoliško veroizpoved
prestopilo nekaj čez 30 oseb, med njimi Volfgang Paradeiser in njegova
soproga. Citat:
11 ARS, SI AS 1073, Zbirka rokopisov, I/86r, Vertzaichnus der Herrn vnd Landtleüth
in Crain.
12 Gruden, Zgodovina, str. 840.
183
