Page 190 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 190
ŠTUDIJSKI VEČERI
Za zdaj še ne vemo, kakšen je bil epilog primera Melhior Pantaleon.
Glede škofove izključitve pa je Ferdinand že marca odločil, da to pomeni
prejudic, saj sedež na deželnem zboru pripada škofiji, in ukazal, naj se
izključitev prekliče do končnega deželnoknežjega sklepa.28 Decembra
1608 je Ferdinand odločil, naj se škofa sprejme na deželni zbor, njemu
pa svetoval primerno brzdanje.29
Ljubljanski jezuitski kolegij je leta 1608 dobil dva privilegija od nad-
vojvode, prvi privilegij je določal, da dijaki jezuitskega kolegija niso bili
podrejeni mestnim uradom, drugi pa, da so bili jezuiti eksemptni od
sodišč dežele.30 Privilegija sta izzvala negodovanje tako mestnega sveta
kot stanov ter povzročila številne pritožbe, saj so stanovi razumeli, da
gre za poseg v njihove deželne privilegije.31
Med septembrom 1607 in julijem 1608 je notranjeavstrijske škofi-
je, med njimi tudi Ljubljansko, obiskal graški nuncij Giovanni Battista
Salvago.32 Na naddeželni ravni so notranjeavstrijski stanovi augsburške
veroizpovedi, ki jih je spodbudil ugoden razvoj za stanovske svoboščine
v sosednjih deželah, zopet postali politično aktivnejši. Leta 1608 je bila
v mestu Auhausen ustanovljena Unija nemških protestantskih knezov,
naslednje leto pa so svobodo veroizpovedi dobili stanovi Avstrije pod in
nad Anižo ter Češke, kar je povzročil »Bruderzwist« med Rudolfom II.
in Matijo.33 Na naddeželni ravni so stanovi zaradi »Bruderzwista« med
Rudolfom II. in Matijo dobili upanje in spet poskusili doseči priznanje
auch also endtplesst, das die landtleut mit dem ierigen bey der ausschaffung nit die
notturfftige zehrung haben, noch das jerig verkauffen oder versilbern mögen und
also wol gehofft, ierer threu und ansechlichen dienst willen in ierem vaterlandt zu
sterben und über die vorig noch mehrere freyheit zu erlangen, als das man inen die,
welche iere voreltern mit guet und bluet bekhomen, nemen solle, so wellen sie doch
wie die gehorsamen mit und neben den andern zweyen landen geduldig ergeben
und das zuegemuete creutz tragen, das überig aber, ob sie solches alles umb das haus
Österreich verdient, gott dem almechtigen bevelchen und haimbstellen.« (Loserth,
Akten Ferdinand II., Band II., št. 1752, str. 473)
28 Loserth: Akten Ferdinand II., Band II., št 1759, str. 475–476.
29 Prav tam, št 1771, str. 480.
30 Historia annua, str. 60.
31 Glej: Loserth, Akten Ferdinand II., Band II., št. 1762, 1769, 1921.
32 Dolinar, Apostolski vizitaciji, str. 121.
33 Gruden, Zgodovina, str. 840–841.
188
Za zdaj še ne vemo, kakšen je bil epilog primera Melhior Pantaleon.
Glede škofove izključitve pa je Ferdinand že marca odločil, da to pomeni
prejudic, saj sedež na deželnem zboru pripada škofiji, in ukazal, naj se
izključitev prekliče do končnega deželnoknežjega sklepa.28 Decembra
1608 je Ferdinand odločil, naj se škofa sprejme na deželni zbor, njemu
pa svetoval primerno brzdanje.29
Ljubljanski jezuitski kolegij je leta 1608 dobil dva privilegija od nad-
vojvode, prvi privilegij je določal, da dijaki jezuitskega kolegija niso bili
podrejeni mestnim uradom, drugi pa, da so bili jezuiti eksemptni od
sodišč dežele.30 Privilegija sta izzvala negodovanje tako mestnega sveta
kot stanov ter povzročila številne pritožbe, saj so stanovi razumeli, da
gre za poseg v njihove deželne privilegije.31
Med septembrom 1607 in julijem 1608 je notranjeavstrijske škofi-
je, med njimi tudi Ljubljansko, obiskal graški nuncij Giovanni Battista
Salvago.32 Na naddeželni ravni so notranjeavstrijski stanovi augsburške
veroizpovedi, ki jih je spodbudil ugoden razvoj za stanovske svoboščine
v sosednjih deželah, zopet postali politično aktivnejši. Leta 1608 je bila
v mestu Auhausen ustanovljena Unija nemških protestantskih knezov,
naslednje leto pa so svobodo veroizpovedi dobili stanovi Avstrije pod in
nad Anižo ter Češke, kar je povzročil »Bruderzwist« med Rudolfom II.
in Matijo.33 Na naddeželni ravni so stanovi zaradi »Bruderzwista« med
Rudolfom II. in Matijo dobili upanje in spet poskusili doseči priznanje
auch also endtplesst, das die landtleut mit dem ierigen bey der ausschaffung nit die
notturfftige zehrung haben, noch das jerig verkauffen oder versilbern mögen und
also wol gehofft, ierer threu und ansechlichen dienst willen in ierem vaterlandt zu
sterben und über die vorig noch mehrere freyheit zu erlangen, als das man inen die,
welche iere voreltern mit guet und bluet bekhomen, nemen solle, so wellen sie doch
wie die gehorsamen mit und neben den andern zweyen landen geduldig ergeben
und das zuegemuete creutz tragen, das überig aber, ob sie solches alles umb das haus
Österreich verdient, gott dem almechtigen bevelchen und haimbstellen.« (Loserth,
Akten Ferdinand II., Band II., št. 1752, str. 473)
28 Loserth: Akten Ferdinand II., Band II., št 1759, str. 475–476.
29 Prav tam, št 1771, str. 480.
30 Historia annua, str. 60.
31 Glej: Loserth, Akten Ferdinand II., Band II., št. 1762, 1769, 1921.
32 Dolinar, Apostolski vizitaciji, str. 121.
33 Gruden, Zgodovina, str. 840–841.
188
