Page 188 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 188
ŠTUDIJSKI VEČERI
posestnike nekdanjih cerkvenih posesti na zaslišanja v Gradec. Stanovi
so se zato februarja 1605 pritožili pri nadvojvodu, vendar je ta aprila
njihove pritožbe zavrnil.20
Decembra 1606 je Hren po Ferdinandovem naročilu pripravil novo
poročilo o stanju v škofiji in v njem med drugim ovadil tri stanovske
uradnike, in sicer Melhiorja Pantaleona (pozneje se v virih omenja še
njegov sin David), Pavla Wassermanna in Gregorja Taufrerja, ki naj se
ne bi držali zapovedanih katoliških praznikov, ter deželnemu knezu
svetoval izvedbo protireformacije v vrstah stanovskih uradnikov. Škof
je med drugim pohvalil meščane, ki naj bi bili tako goreče katoliški, kot
da protestantizma med njimi nikoli ne bi bilo.21
Protireformacijska komisija je leta 1607 od deželne pravde zahtevala,
naj ta tožbe proti protireformacijski komisiji prepusti kar njej.22 Odnosi
med katoliško in protestantsko stranjo so se le še slabšali, očitno pa
je bila protireformacijska komisija na precej slabem glasu, saj je nad-
vojvoda Ferdinand 24. maja izdal poseben odlok, ki je prepovedoval
zaničljivo govorjenje o njej.23 Zaradi rastočih napetosti v odnosu med
protestantskim plemstvom in škofom je junija 1607 začel zasedati sta-
novski odbor, ki je v tej zadevi 18. avgusta sestavil pritožbo zoper škofa
Hrena in jo poslal nadvojvodu.24 Ker Ferdinandovega odgovora ni bilo,
je decembra odbor še enkrat razpravljal o tej zadevi in Hrena izključil iz
vseh stanovskih zasedanj, dokler ta svojih obtožb na račun plemstva ne
podkrepi z dokazi ali pa da stanovom zadoščenje25 (leta 1604 je Hren v
svojem poročilu plemstvu očital zločin razžalitve veličanstva).26 Stanovi
so nato nekoliko spremenjeno pritožbo še enkrat poslali nadvojvodu.
Poleg tega so se stanovi decembra 1607 trudili, da bi preprečili izgon
Melhiorja Pantaleona, ki ga je pri nadvojvodu ovadil Hren in v povezavi
s tem poslali dva dopisa deželnemu knezu ter mu med drugim sporočali:
20 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 349.
21 Losetrh, Akten Ferdinand II., Band 2, št. 1688, str. 416–422.
22 Prav tam, št. 1703, str. 427–428.
23 NŠAL, ŠAL I., fasc. 16, št. 67. (1607 maj 24, Gradec).
24 Loserth, Akten Ferdinand II., Band 2, št. 1734, str. 443–458.
25 Dimitz, Geschichte Krains III., str. 353; Turk, Tomaž Hren, str. 8.
26 Loserth, Akten Ferdinand II., Band 2, št. 1632, str. 375–387; Dimitz, Urkunden, št.
234, str. 110–110.
186
posestnike nekdanjih cerkvenih posesti na zaslišanja v Gradec. Stanovi
so se zato februarja 1605 pritožili pri nadvojvodu, vendar je ta aprila
njihove pritožbe zavrnil.20
Decembra 1606 je Hren po Ferdinandovem naročilu pripravil novo
poročilo o stanju v škofiji in v njem med drugim ovadil tri stanovske
uradnike, in sicer Melhiorja Pantaleona (pozneje se v virih omenja še
njegov sin David), Pavla Wassermanna in Gregorja Taufrerja, ki naj se
ne bi držali zapovedanih katoliških praznikov, ter deželnemu knezu
svetoval izvedbo protireformacije v vrstah stanovskih uradnikov. Škof
je med drugim pohvalil meščane, ki naj bi bili tako goreče katoliški, kot
da protestantizma med njimi nikoli ne bi bilo.21
Protireformacijska komisija je leta 1607 od deželne pravde zahtevala,
naj ta tožbe proti protireformacijski komisiji prepusti kar njej.22 Odnosi
med katoliško in protestantsko stranjo so se le še slabšali, očitno pa
je bila protireformacijska komisija na precej slabem glasu, saj je nad-
vojvoda Ferdinand 24. maja izdal poseben odlok, ki je prepovedoval
zaničljivo govorjenje o njej.23 Zaradi rastočih napetosti v odnosu med
protestantskim plemstvom in škofom je junija 1607 začel zasedati sta-
novski odbor, ki je v tej zadevi 18. avgusta sestavil pritožbo zoper škofa
Hrena in jo poslal nadvojvodu.24 Ker Ferdinandovega odgovora ni bilo,
je decembra odbor še enkrat razpravljal o tej zadevi in Hrena izključil iz
vseh stanovskih zasedanj, dokler ta svojih obtožb na račun plemstva ne
podkrepi z dokazi ali pa da stanovom zadoščenje25 (leta 1604 je Hren v
svojem poročilu plemstvu očital zločin razžalitve veličanstva).26 Stanovi
so nato nekoliko spremenjeno pritožbo še enkrat poslali nadvojvodu.
Poleg tega so se stanovi decembra 1607 trudili, da bi preprečili izgon
Melhiorja Pantaleona, ki ga je pri nadvojvodu ovadil Hren in v povezavi
s tem poslali dva dopisa deželnemu knezu ter mu med drugim sporočali:
20 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 349.
21 Losetrh, Akten Ferdinand II., Band 2, št. 1688, str. 416–422.
22 Prav tam, št. 1703, str. 427–428.
23 NŠAL, ŠAL I., fasc. 16, št. 67. (1607 maj 24, Gradec).
24 Loserth, Akten Ferdinand II., Band 2, št. 1734, str. 443–458.
25 Dimitz, Geschichte Krains III., str. 353; Turk, Tomaž Hren, str. 8.
26 Loserth, Akten Ferdinand II., Band 2, št. 1632, str. 375–387; Dimitz, Urkunden, št.
234, str. 110–110.
186
