Page 192 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 192
ŠTUDIJSKI VEČERI
so bili večinoma še protestantski, za njegovo gradnjo večkrat prispevali
denarna sredstva. Leta 1611 so tako stanovi jezuitom prispevali 2000
goldinarjev za gradnjo njihove nove cerkve.38 Temelje za novo jezuit-
sko cerkev so začeli kopati 25. aprila 1613, na slovesnosti ob položitvi
temeljnega kamna sta bila tudi škof Hren in stiški opat.39 Kolegij si je
zaradi gradnje cerkve sicer nakopal nekaj dolgov. Pri premagovanju
finančnih težav so jezuitom pomagali razni dobrotniki, deželni stanovi
in posojilodajalci. Jezuiti so poleg tega leta 1613 poravnali dva spora z
Auerspergi in v obeh primerih potegnili krajši konec. V prvem sporu
so sicer dosegli kompromis, v drugem pa so se na razsodbo pritožili.40
Tega leta so izšli tudi Evangelija inu listuvi.41
Leta 1613 so se zaostrili odnosi na zvezi dvor–deželni zbor, deželni
knez naj bi tega leta izsilil sklep deželnega zbora, ne da bi pred tem rešil
stanovske pritožbe. Nato je Ferdinand 23. maja 1613 sklical deželni odbor
in verjetno od njega zahteval finančna sredstva. Te zahteve so bile očitno
res pretirane, saj je celo škof Hren na zasedanju poudaril, da se deželni
zbor in odbor razlikujeta v tem, da se deželni zbor skliče enkrat na leto,
da stanovi na njem odobrijo davke, odbor pa takrat, ko se zgodi kaj
nujnega, vendar tudi takrat odbor ne more privoliti v denarna sredstva.
Zato Hren svetuje, naj se držijo navad, deželni zbor naj ostane deželni
zbor, odbor pa odbor, ter naj deželnemu knezu sporočijo, da razen na
deželnem zboru ne morejo odobriti finančnih sredstev. Očitno je Fer-
dinand tokrat res grobo posegel v pravice stanov, saj so odborniki hitro
našli konsenz in se dogovorili, da bodo v primeru, če bi deželni knez
takoj zatem sklical deželni zbor, glasovali proti privolitvi.42
Več dogodkov kaže, da se je spor med protestantskim plemstvom
in škofom Tomažem Hrenom, ki je pomembno zaznamoval notranje
politično življenje dežele v prvem desetletju 17. stoletja, začel postopno
umirjati. Deželni knez je ljubljanskega škofa 24. oktobra 1614 imenoval
38 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg, šk. 937, Carnioliae Pragmatica, Pars I., Prot. 10, § 4; Historia
annua tega ne omenja.
39 Historia annua, str. 69.
40 Prav tam, str. 71.
41 Prav tam, str. 72.
42 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg, šk. 937, Carnioliae Pragmatica, Pars I., Prot. 10, § 23.
190
so bili večinoma še protestantski, za njegovo gradnjo večkrat prispevali
denarna sredstva. Leta 1611 so tako stanovi jezuitom prispevali 2000
goldinarjev za gradnjo njihove nove cerkve.38 Temelje za novo jezuit-
sko cerkev so začeli kopati 25. aprila 1613, na slovesnosti ob položitvi
temeljnega kamna sta bila tudi škof Hren in stiški opat.39 Kolegij si je
zaradi gradnje cerkve sicer nakopal nekaj dolgov. Pri premagovanju
finančnih težav so jezuitom pomagali razni dobrotniki, deželni stanovi
in posojilodajalci. Jezuiti so poleg tega leta 1613 poravnali dva spora z
Auerspergi in v obeh primerih potegnili krajši konec. V prvem sporu
so sicer dosegli kompromis, v drugem pa so se na razsodbo pritožili.40
Tega leta so izšli tudi Evangelija inu listuvi.41
Leta 1613 so se zaostrili odnosi na zvezi dvor–deželni zbor, deželni
knez naj bi tega leta izsilil sklep deželnega zbora, ne da bi pred tem rešil
stanovske pritožbe. Nato je Ferdinand 23. maja 1613 sklical deželni odbor
in verjetno od njega zahteval finančna sredstva. Te zahteve so bile očitno
res pretirane, saj je celo škof Hren na zasedanju poudaril, da se deželni
zbor in odbor razlikujeta v tem, da se deželni zbor skliče enkrat na leto,
da stanovi na njem odobrijo davke, odbor pa takrat, ko se zgodi kaj
nujnega, vendar tudi takrat odbor ne more privoliti v denarna sredstva.
Zato Hren svetuje, naj se držijo navad, deželni zbor naj ostane deželni
zbor, odbor pa odbor, ter naj deželnemu knezu sporočijo, da razen na
deželnem zboru ne morejo odobriti finančnih sredstev. Očitno je Fer-
dinand tokrat res grobo posegel v pravice stanov, saj so odborniki hitro
našli konsenz in se dogovorili, da bodo v primeru, če bi deželni knez
takoj zatem sklical deželni zbor, glasovali proti privolitvi.42
Več dogodkov kaže, da se je spor med protestantskim plemstvom
in škofom Tomažem Hrenom, ki je pomembno zaznamoval notranje
politično življenje dežele v prvem desetletju 17. stoletja, začel postopno
umirjati. Deželni knez je ljubljanskega škofa 24. oktobra 1614 imenoval
38 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg, šk. 937, Carnioliae Pragmatica, Pars I., Prot. 10, § 4; Historia
annua tega ne omenja.
39 Historia annua, str. 69.
40 Prav tam, str. 71.
41 Prav tam, str. 72.
42 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg, šk. 937, Carnioliae Pragmatica, Pars I., Prot. 10, § 23.
190
