Page 187 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 187
VANJA KOČEVAR
zapustili deželani: baron Sigfried Gall (1601), baron Volkhard Egkh,
Jakob Apfalter (1607) in Jurij Erazem Črnomaljski.15
Protireformacija je napredovala na vseh področjih, kranjski dežel-
ni vicedom Filip Cobenzl je leta 1604 prestregel stanovsko knjižni-
co, ki so jo stanovi nameravali skrivaj pretovoriti na Nemško. Jezuiti o
tem poročajo: »Znamenito knjižnico krivoverskih knjig, zaprtih v sode,
da bi jo po končani katoliški reformaciji poslali v Nemčijo, je prestre-
gel plemeniti gospod Filip Cobenzl, vicedom Kranjske in reformacijski
komisar, ter jo poslal v kolegij. Podobno je dal tudi gospod župan tega
mesta [Jožef Čavelj] precejšnjo količino tovrstnih knjig, ki so bile shra-
njene v hiši mestnega sveta, da so se deloma vrgle v ogenj, deloma pa se
zaprte hranijo v kolegiju.«16
To je bila knjižnica protestantskih knjig, ki so jo stanovi jeseni 1598,
ko je Hren zasedel Špitalsko cerkev z nekdanjim protestantskim verskim
središčem v Ljubljani, na varno spravili v deželno hišo.17 Hren je nato
vztrajno zahteval njeno izročitev. Po neuspeli evakuaciji leta 1604 so del
knjižnice dobili jezuiti, preostanek pa je ostal v deželni hiši do leta 1616,
ko so ga stanovi izročili v vicedomski urad.18
Poleg tega je Hren oktobra 1604 nadvojvodu poslal poročilo, v ka-
terem se je zavzemal za ekonomsko-politične interese meščanstva ter
plemstvu med drugim očital celo zločin razžalitve veličanstva, ki naj
bi ga zagrešili, ko so leta 1587 posegli v korist luteranskih podložni-
kov na brixenškem Bledu.19 Notranjepolitični spor je razdelil kranjske
deželne stanove. Medtem ko so protestantski plemiči izločali meščane
iz stanovske uprave in si prizadevali za priznanje verskih koncesij, je
katoliški tabor na čelu s protireformacijsko komisijo hotel doseči po-
polno restitucijo cerkvenih posesti in pri tem ravnal tudi v nasprotju z
deželnim pravom. Stališče komisije je bilo, da se cerkvenih posesti ne da
zakonito odsvojiti, čeprav je razlog izvršba neplačanih davkov. Spor se
je dodatno zaostril, ko je notranjeavstrijska vlada začela klicati posvetne
15 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 375–380; Košir, Stanovska uprava, str. 30.
16 Historia annua, str. 47.
17 Vidmar, Požiga, str. 206–208.
18 Simoniti, Med knjigami, str. 24–25, 28.
19 Loserth, Akten Ferdinand II., Band 2, št. 1632, str. 375–387; Dimitz, Urkunden,
št. 234, str. 110–110.
185
zapustili deželani: baron Sigfried Gall (1601), baron Volkhard Egkh,
Jakob Apfalter (1607) in Jurij Erazem Črnomaljski.15
Protireformacija je napredovala na vseh področjih, kranjski dežel-
ni vicedom Filip Cobenzl je leta 1604 prestregel stanovsko knjižni-
co, ki so jo stanovi nameravali skrivaj pretovoriti na Nemško. Jezuiti o
tem poročajo: »Znamenito knjižnico krivoverskih knjig, zaprtih v sode,
da bi jo po končani katoliški reformaciji poslali v Nemčijo, je prestre-
gel plemeniti gospod Filip Cobenzl, vicedom Kranjske in reformacijski
komisar, ter jo poslal v kolegij. Podobno je dal tudi gospod župan tega
mesta [Jožef Čavelj] precejšnjo količino tovrstnih knjig, ki so bile shra-
njene v hiši mestnega sveta, da so se deloma vrgle v ogenj, deloma pa se
zaprte hranijo v kolegiju.«16
To je bila knjižnica protestantskih knjig, ki so jo stanovi jeseni 1598,
ko je Hren zasedel Špitalsko cerkev z nekdanjim protestantskim verskim
središčem v Ljubljani, na varno spravili v deželno hišo.17 Hren je nato
vztrajno zahteval njeno izročitev. Po neuspeli evakuaciji leta 1604 so del
knjižnice dobili jezuiti, preostanek pa je ostal v deželni hiši do leta 1616,
ko so ga stanovi izročili v vicedomski urad.18
Poleg tega je Hren oktobra 1604 nadvojvodu poslal poročilo, v ka-
terem se je zavzemal za ekonomsko-politične interese meščanstva ter
plemstvu med drugim očital celo zločin razžalitve veličanstva, ki naj
bi ga zagrešili, ko so leta 1587 posegli v korist luteranskih podložni-
kov na brixenškem Bledu.19 Notranjepolitični spor je razdelil kranjske
deželne stanove. Medtem ko so protestantski plemiči izločali meščane
iz stanovske uprave in si prizadevali za priznanje verskih koncesij, je
katoliški tabor na čelu s protireformacijsko komisijo hotel doseči po-
polno restitucijo cerkvenih posesti in pri tem ravnal tudi v nasprotju z
deželnim pravom. Stališče komisije je bilo, da se cerkvenih posesti ne da
zakonito odsvojiti, čeprav je razlog izvršba neplačanih davkov. Spor se
je dodatno zaostril, ko je notranjeavstrijska vlada začela klicati posvetne
15 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 375–380; Košir, Stanovska uprava, str. 30.
16 Historia annua, str. 47.
17 Vidmar, Požiga, str. 206–208.
18 Simoniti, Med knjigami, str. 24–25, 28.
19 Loserth, Akten Ferdinand II., Band 2, št. 1632, str. 375–387; Dimitz, Urkunden,
št. 234, str. 110–110.
185
