Page 191 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 191
VANJA KOČEVAR
verskih koncesij. Junija 1608 so deželani Štajerske, Koroške in Kranjske
ponovno vložili prošnjo za versko svobodo na nadvojvodo Ferdinanda,
vendar je ta v svoji resoluciji decembra 1609 ponovno zavrnil vse njihove
prošnje.34 Stanove pa je poleg vsega tudi grajal, ker so iskali pomoč pri
Ogrih.35
Po tem so plemiči sicer do leta 1628 lahko ostali pri Luthrovem nauku,
vendar so izgubili politično iniciativo. In čeprav so do poraza upornih
čeških stanov leta 1620 še ohranjali korespondenco z vodjo protestantske
Unije,36 do pozivov deželnemu knezu Ferdinandu ni več prišlo.
Pasivizacija protestantskega plemstva (1610–1624)
Po Ferdinandovi decembrski resoluciji so se stanovi v političnem po-
gledu vedno bolj pasivizirali. Čeprav so večinoma še vztrajali pri augsbur-
ški veroizpovedi, niso več pošiljali prošenj za obnovitev verskih koncesij
in končno so izročili tudi preostanek stanovske knjižnice protestantskih
knjig iz deželne hiše, ki je bila dolgo časa jabolko spora med škofom
in dvorom na eni ter stanovi na drugi strani. Na omilitev stanovskega
stališča in pasivizacijo na nek način kažejo tudi njihove donacije za
gradnjo jezuitskega kolegija in cerkve. Poleg tega se opazno spremeni
prej izrazito negativna podoba stanov v jezuitskem letopisu. Izboljšali
so se tudi odnosi med plemstvom in škofom Hrenom, kar kaže dejstvo,
da so stanovi Hrenu, ob njegovem napredovanju v notranjeavstrijskega
namestnika, v Gradcu poklonili bogato darilo.
Leta 1610 so se kranjski stanovi sprli z deželnim glavarjem knezom
Janezom Ulrikom Eggenbergom, ki je zastopal predvsem deželnoknežje
interese, vendar se je spor končal s stanovskim opravičevanjem.37
Notranje zadeve na Kranjskem je pomembno zaznamovala gradnja
jezuitskega kolegija v Ljubljani. Pomemben podatek je, da so stanovi, ki
34 Prav tam, str. 841–842.
35 Prav tam, str. 841.
36 Prav tam, str. 842.
37 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg, šk. 937, Carnioliae Pragmatica, Pars I., Prot. 9, § 41, 42;
Košir, Stanovska uprava, str. 68.
189
verskih koncesij. Junija 1608 so deželani Štajerske, Koroške in Kranjske
ponovno vložili prošnjo za versko svobodo na nadvojvodo Ferdinanda,
vendar je ta v svoji resoluciji decembra 1609 ponovno zavrnil vse njihove
prošnje.34 Stanove pa je poleg vsega tudi grajal, ker so iskali pomoč pri
Ogrih.35
Po tem so plemiči sicer do leta 1628 lahko ostali pri Luthrovem nauku,
vendar so izgubili politično iniciativo. In čeprav so do poraza upornih
čeških stanov leta 1620 še ohranjali korespondenco z vodjo protestantske
Unije,36 do pozivov deželnemu knezu Ferdinandu ni več prišlo.
Pasivizacija protestantskega plemstva (1610–1624)
Po Ferdinandovi decembrski resoluciji so se stanovi v političnem po-
gledu vedno bolj pasivizirali. Čeprav so večinoma še vztrajali pri augsbur-
ški veroizpovedi, niso več pošiljali prošenj za obnovitev verskih koncesij
in končno so izročili tudi preostanek stanovske knjižnice protestantskih
knjig iz deželne hiše, ki je bila dolgo časa jabolko spora med škofom
in dvorom na eni ter stanovi na drugi strani. Na omilitev stanovskega
stališča in pasivizacijo na nek način kažejo tudi njihove donacije za
gradnjo jezuitskega kolegija in cerkve. Poleg tega se opazno spremeni
prej izrazito negativna podoba stanov v jezuitskem letopisu. Izboljšali
so se tudi odnosi med plemstvom in škofom Hrenom, kar kaže dejstvo,
da so stanovi Hrenu, ob njegovem napredovanju v notranjeavstrijskega
namestnika, v Gradcu poklonili bogato darilo.
Leta 1610 so se kranjski stanovi sprli z deželnim glavarjem knezom
Janezom Ulrikom Eggenbergom, ki je zastopal predvsem deželnoknežje
interese, vendar se je spor končal s stanovskim opravičevanjem.37
Notranje zadeve na Kranjskem je pomembno zaznamovala gradnja
jezuitskega kolegija v Ljubljani. Pomemben podatek je, da so stanovi, ki
34 Prav tam, str. 841–842.
35 Prav tam, str. 841.
36 Prav tam, str. 842.
37 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg, šk. 937, Carnioliae Pragmatica, Pars I., Prot. 9, § 41, 42;
Košir, Stanovska uprava, str. 68.
189
