Page 201 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 201
VANJA KOČEVAR
upajmo, da bodo ti tako težki začetki nekoč deležni zanesljivega in tudi
zaželenega uspeha. Bratovščina je v tem letu o pustu postavila odrček,
ki ga je razsvetljevalo kakšnih tristo svetilk, postavljenih v obliki mon-
štrance, ves glavni oltar je bil prekrit z napisom: ›Kristusu, v evharistiji
zmagovitemu p(ostavili) b(ratje) presvetle kongregacije odličnikov V(oj-
vodine) K(ranjske)‹.«80
Spor glede bratovščine odličnikov je dokončno skalil odnose med
nekdaj tesno povezanima škofom Hrenom in kolegijem Družbe Jezusove
v Ljubljani. Odličniki so se najbrž po propadu svoje bratovščine pridružili
že leta 1620 ustanovljeni bratovščini Kristusovega smrtnega boja, kar
lahko sklepamo na podlagi bratovščinske knjige te kongregacije.81 Razkol
med škofom in jezuiti, torej vrhovi katoliške stranke v deželi, posredno
kaže na to, da protestantizem v deželi ni bil več realna grožnja katolištvu.
Po zmagah nad Danci so cesarske čete pod Wallensteinovim in ligine
čete pod Tillyijevim poveljstvom prodrle daleč na protestantski sever
Svetega Rimskega cesarstva, s čimer je cesar Ferdinand II. leta 1628
dosegel vrhunec svoje moči.82 Zmage na bojiščih je vladar nato izkori-
stil za končni obračun s protestantizmom v svojih deželah. Za Češko in
Moravsko83 so 1. avgusta 1628 prišle na vrsto notranjeavstrijske dežele
Štajerska, Koroška in Kranjska. Ferdinand je namreč tega dne na Dunaju
izdal patent, v katerem je notranjeavstrijskemu plemstvu ukazal spre-
obrnjenje v katoliško veroizpoved ali izselitev iz vseh njegovih dežel.84
V patentu, se pokaže Ferdinandov sakralizirano-patriarhalni poli-
tični nazor.85 Ferdinand se v uvodu svojega patenta (naj omenimo, da
je to najdaljši Ferdinandov patent, kar jih je bilo poslanih na Kranjsko)
80 Historia annua, str. 108.
81 »Matricula illustrissimae Congregationis Procerum Carniolae, sub titulo Christi in
Cruce Agonizantis anni MDCXX inchoate, et XI augusti anni eiusdem ab admo:
R. P. Mutiovitellesco Soc: Ieusu Praeposito generali erectae et confirmatae.« (ARS,
SI AS 1073, Zbirka rokopisov, II/53r)
82 Vache, Pohl, Vocelka, Habsburžani, str. 215–216.
83 Prav tam, str. 194, 208–212.
84 ARS, SI AS 1097, Zbirka normalij, Cesarski patenti 1620–1700, št. 110. Poziv nazaj
k kat. veri, sicer zapoved izselitve.
85 Za Ferdinandov politični nazor in ustavni koncept, ki ga je zagovarjal, glej: Jerše,
Vera, Upanje, oblast, str. 97–98.
199
upajmo, da bodo ti tako težki začetki nekoč deležni zanesljivega in tudi
zaželenega uspeha. Bratovščina je v tem letu o pustu postavila odrček,
ki ga je razsvetljevalo kakšnih tristo svetilk, postavljenih v obliki mon-
štrance, ves glavni oltar je bil prekrit z napisom: ›Kristusu, v evharistiji
zmagovitemu p(ostavili) b(ratje) presvetle kongregacije odličnikov V(oj-
vodine) K(ranjske)‹.«80
Spor glede bratovščine odličnikov je dokončno skalil odnose med
nekdaj tesno povezanima škofom Hrenom in kolegijem Družbe Jezusove
v Ljubljani. Odličniki so se najbrž po propadu svoje bratovščine pridružili
že leta 1620 ustanovljeni bratovščini Kristusovega smrtnega boja, kar
lahko sklepamo na podlagi bratovščinske knjige te kongregacije.81 Razkol
med škofom in jezuiti, torej vrhovi katoliške stranke v deželi, posredno
kaže na to, da protestantizem v deželi ni bil več realna grožnja katolištvu.
Po zmagah nad Danci so cesarske čete pod Wallensteinovim in ligine
čete pod Tillyijevim poveljstvom prodrle daleč na protestantski sever
Svetega Rimskega cesarstva, s čimer je cesar Ferdinand II. leta 1628
dosegel vrhunec svoje moči.82 Zmage na bojiščih je vladar nato izkori-
stil za končni obračun s protestantizmom v svojih deželah. Za Češko in
Moravsko83 so 1. avgusta 1628 prišle na vrsto notranjeavstrijske dežele
Štajerska, Koroška in Kranjska. Ferdinand je namreč tega dne na Dunaju
izdal patent, v katerem je notranjeavstrijskemu plemstvu ukazal spre-
obrnjenje v katoliško veroizpoved ali izselitev iz vseh njegovih dežel.84
V patentu, se pokaže Ferdinandov sakralizirano-patriarhalni poli-
tični nazor.85 Ferdinand se v uvodu svojega patenta (naj omenimo, da
je to najdaljši Ferdinandov patent, kar jih je bilo poslanih na Kranjsko)
80 Historia annua, str. 108.
81 »Matricula illustrissimae Congregationis Procerum Carniolae, sub titulo Christi in
Cruce Agonizantis anni MDCXX inchoate, et XI augusti anni eiusdem ab admo:
R. P. Mutiovitellesco Soc: Ieusu Praeposito generali erectae et confirmatae.« (ARS,
SI AS 1073, Zbirka rokopisov, II/53r)
82 Vache, Pohl, Vocelka, Habsburžani, str. 215–216.
83 Prav tam, str. 194, 208–212.
84 ARS, SI AS 1097, Zbirka normalij, Cesarski patenti 1620–1700, št. 110. Poziv nazaj
k kat. veri, sicer zapoved izselitve.
85 Za Ferdinandov politični nazor in ustavni koncept, ki ga je zagovarjal, glej: Jerše,
Vera, Upanje, oblast, str. 97–98.
199
