Page 200 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 200
ŠTUDIJSKI VEČERI
ljubljanski jezuiti ustanovili leta 1605, papež pa jo je potrdil naslednjega
leta 1606. Glavna kongregacija se je pozneje razdelila na tri samostoj-
ne (marijanske) kongregacije in dve (Kristusu posvečeni) bratovščini.
Vseh pet verskih združenj je bilo namenjenih različnim stanovom in
starostnim skupinam.75 Bratovščina kranjskih odličnikov Kristusa v ev-
haristiji zmagujočega (1627)76 je bila z veliko slovesnostjo in peto mašo
ustanovljena v jezuitski cerkvi v Ljubljani 15. decembra 1627,77 februarja
1628 je nato bratovščina odličnikov ob pustu nase opozorila s postavitvijo
odrčka v obliki monštrance.78 Nato pa se je zaradi bratovščine razvnel
spor s Tomažem Hrenom. Škof je namreč nasprotoval bratovščini, k
čemur so ga morda spodbudili kanoniki, saj naj bi Družba Jezusova s
tem prestopila meje svojega delokroga vzgoje mladine.79 Vpliv jezuitov
je za škofa in ljubljanski stolni kapitelj očitno postajal prevelik. 25. junija
je Hren plemiški bratovščini prepovedal procesijo za osmino Rešnjega
telesa ter proti njej nastopil s pridigo. Jezuiti so si o sporu zapisali:
»Bratovščino odličnikov, ustanovljeno v prejšnjem letu, je pretresel
strašen vihar. Medtem ko smo mislili, da je vse v najlepšem redu in
smo v nedeljo med osmino Rešnjega Telesa pripravili že vse potrebno,
predvsem zelo lepo in dragoceno nebo s pluvialom in obojima dalmati-
kama v zlati barvi, ki jih je presvetla kongregacija odličnikov priskrbela
iz Benetk, se naš presvetli škof ordinarij ni dal z nikakršnimi prošnjami
pregovoriti in dovoliti procesij, da bi se, kakor običajno, iz ograjenega
prostora kolegija podala na mestne ulice. Utesnjena v ogrado je sicer pre-
nesla ta udarec, a jo je malo za tem čakal še hujši. Presvetli škof ordinarij
je namreč pri svoji procesiji nastopil z ognjevito pridigo, ki jo je s tem
namenom sklical tisti dan. Kmalu je bilo vse zmedeno, naše so obsipali
z zbadljivkami, jim grozili in pretili, le česa je še manjkalo? Stvar bi se
lahko zdela prav resna, vendar je potem presvetli škof ordinarij omenjeni
kongregaciji odličnikov vselej z vso silo in na vso moč nasprotoval, zato
je kongregacija nekako potlačena in si poslej še ni opomogla. Vendar
75 Baraga, France: Uvod (Historia annua, str. 17).
76 Historia annua, str. 107.
77 Prav tam, str. 108.
78 Prav tam, str. 108.
79 Glej opombo Marije Kiaute v jezuitskem letopisu (št. 190) (Historia annua, str. 108).
198
ljubljanski jezuiti ustanovili leta 1605, papež pa jo je potrdil naslednjega
leta 1606. Glavna kongregacija se je pozneje razdelila na tri samostoj-
ne (marijanske) kongregacije in dve (Kristusu posvečeni) bratovščini.
Vseh pet verskih združenj je bilo namenjenih različnim stanovom in
starostnim skupinam.75 Bratovščina kranjskih odličnikov Kristusa v ev-
haristiji zmagujočega (1627)76 je bila z veliko slovesnostjo in peto mašo
ustanovljena v jezuitski cerkvi v Ljubljani 15. decembra 1627,77 februarja
1628 je nato bratovščina odličnikov ob pustu nase opozorila s postavitvijo
odrčka v obliki monštrance.78 Nato pa se je zaradi bratovščine razvnel
spor s Tomažem Hrenom. Škof je namreč nasprotoval bratovščini, k
čemur so ga morda spodbudili kanoniki, saj naj bi Družba Jezusova s
tem prestopila meje svojega delokroga vzgoje mladine.79 Vpliv jezuitov
je za škofa in ljubljanski stolni kapitelj očitno postajal prevelik. 25. junija
je Hren plemiški bratovščini prepovedal procesijo za osmino Rešnjega
telesa ter proti njej nastopil s pridigo. Jezuiti so si o sporu zapisali:
»Bratovščino odličnikov, ustanovljeno v prejšnjem letu, je pretresel
strašen vihar. Medtem ko smo mislili, da je vse v najlepšem redu in
smo v nedeljo med osmino Rešnjega Telesa pripravili že vse potrebno,
predvsem zelo lepo in dragoceno nebo s pluvialom in obojima dalmati-
kama v zlati barvi, ki jih je presvetla kongregacija odličnikov priskrbela
iz Benetk, se naš presvetli škof ordinarij ni dal z nikakršnimi prošnjami
pregovoriti in dovoliti procesij, da bi se, kakor običajno, iz ograjenega
prostora kolegija podala na mestne ulice. Utesnjena v ogrado je sicer pre-
nesla ta udarec, a jo je malo za tem čakal še hujši. Presvetli škof ordinarij
je namreč pri svoji procesiji nastopil z ognjevito pridigo, ki jo je s tem
namenom sklical tisti dan. Kmalu je bilo vse zmedeno, naše so obsipali
z zbadljivkami, jim grozili in pretili, le česa je še manjkalo? Stvar bi se
lahko zdela prav resna, vendar je potem presvetli škof ordinarij omenjeni
kongregaciji odličnikov vselej z vso silo in na vso moč nasprotoval, zato
je kongregacija nekako potlačena in si poslej še ni opomogla. Vendar
75 Baraga, France: Uvod (Historia annua, str. 17).
76 Historia annua, str. 107.
77 Prav tam, str. 108.
78 Prav tam, str. 108.
79 Glej opombo Marije Kiaute v jezuitskem letopisu (št. 190) (Historia annua, str. 108).
198
