Page 202 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 202
ŠTUDIJSKI VEČERI
obrne na gospode in viteze dežel Štajerske, Koroške in Kranjske ter jih
opomni na svoje pretekle protireformacijske ukrepe, katerih namen je
bil izključno dobronameren:
»Vam je vsem skupaj [znano], kot je tudi sicer na splošno dovolj zna-
no, da si mi, [že] od nastopa naše deželnoknežje vlade v [teh] istih naših
notranjeavstrijskih dednih kneževinah in deželah, iz posebne, sveti in
edino zveličavni Rimski katoliški veri dolžne krščanske gorečnosti ter v
moči naše deželnoknežje oblasti in od Boga prejete oblasti, nismo nič bolj
jemali k srcu kot, da popravimo to, v iste naše notranjeavstrijske dedne
dežele vtihotapljeno in vse preveč razširjeno škodljivo versko neslogo in
razdor [ter] tudi, da vse nam od božje vsemogočnosti podrejene in za
upane podložnike po naših možnostih odvrnemo od zmote in spravimo
na pot zveličanja. Zato smo potem v ta namen, [namreč] izgon sektaških,
krivoverskih predikantov in kmalu zatem med temi plemiškimi oseba-
mi, kot tudi v mestih in trgih skupaj s kmetstvom na podeželju, izvedli
›zdravilno‹ versko [proti]reformacijo, nadalje [smo] postopno izdali in
publicirali najrazličnejše ›zdravilne‹ generale in posebne mandate, da
se nihče ne sme podati na nekatoliške kraje k tako imenovani spovedi
in obhajilu, krstu otrok ali poročnim obredom, prav tako smo izdali in
objavili, da [je treba] osirotelim otrokom in sirotam naših deželanov in
drugih oseb priskrbeti katoliške varuhe in da naj se mladine ne pošilja v
nekatoliške kraje ali univerze, še več, v preobilju [smo] najpoprej nedavno
ponovno objavili takšne generale in jih nekoliko poostrili, vendar smo
[kljub temu] do sedaj proti našim nekatoliškim deželanom gosposkega
in viteškega stanu rabili vso blagost, milino in potrpežljivost, in smo
milostno opustili, da bi proti njim nastopili z nakazano reformacijo, vse
v upanju, da bodo iz tega našega dobronamernega namena več dosegli,
[namreč] za njihovo večno zveličanje z vso uporabljeno marljivostjo
vneto razmislili in končno stopili na pot svojih prastarih blagopokojnih
prastaršev in prednikov. S tem bi torej radi v naše notranjeavstrijske
dedne dežele spet vnesli enotnost in složnost vere ter src in vsi skupaj
bi [tako] zasadili in ohranjali boljše zaupanje.«86
86 Prosti prevod besedila: »Euch ist sambt und sonders / wie auch sonst maͤ nniglich zu
benugͤ en bewust / ob wir wol von Antrettung unserer Landtsfuͤrstlichen Regierung
selbiger unserer I. O. Erbfurͤ stenthumben und Landen / Uns auß sonderm zu dem
200
obrne na gospode in viteze dežel Štajerske, Koroške in Kranjske ter jih
opomni na svoje pretekle protireformacijske ukrepe, katerih namen je
bil izključno dobronameren:
»Vam je vsem skupaj [znano], kot je tudi sicer na splošno dovolj zna-
no, da si mi, [že] od nastopa naše deželnoknežje vlade v [teh] istih naših
notranjeavstrijskih dednih kneževinah in deželah, iz posebne, sveti in
edino zveličavni Rimski katoliški veri dolžne krščanske gorečnosti ter v
moči naše deželnoknežje oblasti in od Boga prejete oblasti, nismo nič bolj
jemali k srcu kot, da popravimo to, v iste naše notranjeavstrijske dedne
dežele vtihotapljeno in vse preveč razširjeno škodljivo versko neslogo in
razdor [ter] tudi, da vse nam od božje vsemogočnosti podrejene in za
upane podložnike po naših možnostih odvrnemo od zmote in spravimo
na pot zveličanja. Zato smo potem v ta namen, [namreč] izgon sektaških,
krivoverskih predikantov in kmalu zatem med temi plemiškimi oseba-
mi, kot tudi v mestih in trgih skupaj s kmetstvom na podeželju, izvedli
›zdravilno‹ versko [proti]reformacijo, nadalje [smo] postopno izdali in
publicirali najrazličnejše ›zdravilne‹ generale in posebne mandate, da
se nihče ne sme podati na nekatoliške kraje k tako imenovani spovedi
in obhajilu, krstu otrok ali poročnim obredom, prav tako smo izdali in
objavili, da [je treba] osirotelim otrokom in sirotam naših deželanov in
drugih oseb priskrbeti katoliške varuhe in da naj se mladine ne pošilja v
nekatoliške kraje ali univerze, še več, v preobilju [smo] najpoprej nedavno
ponovno objavili takšne generale in jih nekoliko poostrili, vendar smo
[kljub temu] do sedaj proti našim nekatoliškim deželanom gosposkega
in viteškega stanu rabili vso blagost, milino in potrpežljivost, in smo
milostno opustili, da bi proti njim nastopili z nakazano reformacijo, vse
v upanju, da bodo iz tega našega dobronamernega namena več dosegli,
[namreč] za njihovo večno zveličanje z vso uporabljeno marljivostjo
vneto razmislili in končno stopili na pot svojih prastarih blagopokojnih
prastaršev in prednikov. S tem bi torej radi v naše notranjeavstrijske
dedne dežele spet vnesli enotnost in složnost vere ter src in vsi skupaj
bi [tako] zasadili in ohranjali boljše zaupanje.«86
86 Prosti prevod besedila: »Euch ist sambt und sonders / wie auch sonst maͤ nniglich zu
benugͤ en bewust / ob wir wol von Antrettung unserer Landtsfuͤrstlichen Regierung
selbiger unserer I. O. Erbfurͤ stenthumben und Landen / Uns auß sonderm zu dem
200
