Page 270 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 270
ŠTUDIJSKI VEČERI
Tako rekoč v oči bije, da je protestantsko krščanstvo s svojimi zna-
čilnostmi najmanj konkurenčno v takem prostoru svobodne izbire na
religijski sceni. Sodobna religiozna scena se kaže kot neprijazna ali celo
sovražna protestantskemu krščanstvu in njegovim značilnostim – kot da
imajo prednost druge usmeritve in oblike krščanstva ter druge religije
in religijske tradicije. Med protestantskimi smermi ugotavljajo statistike
predvsem porast števila pripadnikov neoprotestantskih, »evangelikalnih«
in binkoštnih, ne pa klasičnih protestantskih usmeritev (luteranstva,
kalvinizma, švicarske ali anglikanske reformacije). Le v nekaterih okoljih
protestantsko krščanstvo opravlja lokalno ali nacionalno integrativno
funkcijo ali funkcijo religioznega dopolnjevanja in utemeljevanja indi-
vidualistične usmerjenosti (v tekmi z nelojalno konkurenco »instantnih«
odrešilnih/osvobodilnih naukov in praktik novih ali na novo uvoženih
religij).
Paradoks: religija, protestantsko krščanstvo, ki je soustvarjala moder-
no versko svobodo in prostor svobodne osebne izbire vere in prepričanja,
kot da je postala žrtev/izgubar te svobodne izbire.
Sodobne razmere in razmerja lahko predstavimo tudi kot odgovor
na večkrat postavljeno vprašanje, ali je Evropa še krščanska. Odgovor
je lahko dvojen, ker/če se giblje na dveh ravneh. Evropa je še krščanska,
saj se je njen verski prostor kot prostor svobode v svojem razmerju
do družbe konstituiral izhajajoč iz (protestantskega) krščanskega ra-
zumevanja »svobode krščanskega človeka« in njegove razsvetljenske
razširitve v svobodo in enakopravnost vsakega človeka in državlja-
na – na ozadju evropskih izkušenj o brezizhodnosti verskih vojn in
preganjanj. Današnja Evropa ni (več) krščanska, saj večina ljudi v sferi
religije ne sprejema in izraža več specifičnih krščanskih verovanj in
praktik (tudi če se še štejejo za pripadnike krščanskih Cerkva oziroma
za kristjane iz kulturne in narodne tradicije ali splošno religijskih in
socialnih razlogov).
268
Tako rekoč v oči bije, da je protestantsko krščanstvo s svojimi zna-
čilnostmi najmanj konkurenčno v takem prostoru svobodne izbire na
religijski sceni. Sodobna religiozna scena se kaže kot neprijazna ali celo
sovražna protestantskemu krščanstvu in njegovim značilnostim – kot da
imajo prednost druge usmeritve in oblike krščanstva ter druge religije
in religijske tradicije. Med protestantskimi smermi ugotavljajo statistike
predvsem porast števila pripadnikov neoprotestantskih, »evangelikalnih«
in binkoštnih, ne pa klasičnih protestantskih usmeritev (luteranstva,
kalvinizma, švicarske ali anglikanske reformacije). Le v nekaterih okoljih
protestantsko krščanstvo opravlja lokalno ali nacionalno integrativno
funkcijo ali funkcijo religioznega dopolnjevanja in utemeljevanja indi-
vidualistične usmerjenosti (v tekmi z nelojalno konkurenco »instantnih«
odrešilnih/osvobodilnih naukov in praktik novih ali na novo uvoženih
religij).
Paradoks: religija, protestantsko krščanstvo, ki je soustvarjala moder-
no versko svobodo in prostor svobodne osebne izbire vere in prepričanja,
kot da je postala žrtev/izgubar te svobodne izbire.
Sodobne razmere in razmerja lahko predstavimo tudi kot odgovor
na večkrat postavljeno vprašanje, ali je Evropa še krščanska. Odgovor
je lahko dvojen, ker/če se giblje na dveh ravneh. Evropa je še krščanska,
saj se je njen verski prostor kot prostor svobode v svojem razmerju
do družbe konstituiral izhajajoč iz (protestantskega) krščanskega ra-
zumevanja »svobode krščanskega človeka« in njegove razsvetljenske
razširitve v svobodo in enakopravnost vsakega človeka in državlja-
na – na ozadju evropskih izkušenj o brezizhodnosti verskih vojn in
preganjanj. Današnja Evropa ni (več) krščanska, saj večina ljudi v sferi
religije ne sprejema in izraža več specifičnih krščanskih verovanj in
praktik (tudi če se še štejejo za pripadnike krščanskih Cerkva oziroma
za kristjane iz kulturne in narodne tradicije ali splošno religijskih in
socialnih razlogov).
268
