Page 267 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 267
MARKO KERŠEVAN
kot resnica«, da mora država, ki ji gre za dobro državljanov, podpirati
le (edino) pravo Cerkev, ki edina omogoča zveličanje ljudi kot njihovo
najvišje dobro. Ločitev države in Cerkve (ter enakopravnost različnih
Cerkva in verskih skupnosti) naj bi bila v nasprotju s pravičnostjo, saj
je (katoliški) »Cerkvi popolnoma pravična edino le država, ki Cerkev
priznava za to, kar je, namreč ustanova učlovečenega Boga«. Seveda
pa je že takrat v »danih okoliščinah« (z več religijskim prebivalstvom
in manjšinskim katolištvom kot v ZDA) kot primerno sprejemala tudi
»zmerno ločitev«, čeprav jo je »načelno treba odklanjati« (Ahčin, 1955:
400). Še v 19. stoletju je bila v ozadju take drže makiavelistična misel/
grožnja: od vas zahtevamo svobodo v imenu vaših načel (ko/kjer smo
šibki), vam pa jo odrekamo v imenu naših (ko/kjer smo močni).
IV. Protestantsko krščanstvo in sodobno
»svobodno religijsko tržišče«
Načelo verske svobode in ustavno ter zakonsko zagotovljen prostor
za svobodno izbiro in izražanje vere omogočata soobstoj različnih religij
in verskih skupnosti, svobodno izbiranje med njimi kot tudi svobod-
no individualno (i)zbiranje posameznih sestavin različnih religij ali
ustvarjanje novih. Predpostavka in pogoj takega soobstoja je oprede-
ljevanje/razumevanje religije kot zadeve svobodne osebne opredelitve
(z že omenjeno eksplicitno ali implicitno pravico neizbire, vzdržnosti
ali zavračanja vseh). Statistike, raziskave in izkušnje govorijo o resnični
raznolikosti verskega pluralizma v modernih družbah: o pluralizmu
različnih kolektivnih tradicionalnih religij in verskih skupnosti kot po
sledicah sodobnih migracij ali že podedovane večreligijskosti nekaterih
okolij; o pluralnosti organizirane ali neorganizirane verske ponudbe prek
sodobnih komunikacijskih sredstev; o pluralnosti (»krpariji«) znotraj
osebnih verovanj in prepričanj kot rezultatu osebne svobodne izbire
vsebin in oblik iz različnih religij ter nazorov.5
5 O stanju in perspektivah religije in religioznosti v modernih zahodnih družbah je danes
množica sociološke in religiološke literature in raziskav. Naj opozorim le na nekatera
(uporabljena) dela. Splošen pregled v rezultate empiričnih raziskav omogočata delo
265
kot resnica«, da mora država, ki ji gre za dobro državljanov, podpirati
le (edino) pravo Cerkev, ki edina omogoča zveličanje ljudi kot njihovo
najvišje dobro. Ločitev države in Cerkve (ter enakopravnost različnih
Cerkva in verskih skupnosti) naj bi bila v nasprotju s pravičnostjo, saj
je (katoliški) »Cerkvi popolnoma pravična edino le država, ki Cerkev
priznava za to, kar je, namreč ustanova učlovečenega Boga«. Seveda
pa je že takrat v »danih okoliščinah« (z več religijskim prebivalstvom
in manjšinskim katolištvom kot v ZDA) kot primerno sprejemala tudi
»zmerno ločitev«, čeprav jo je »načelno treba odklanjati« (Ahčin, 1955:
400). Še v 19. stoletju je bila v ozadju take drže makiavelistična misel/
grožnja: od vas zahtevamo svobodo v imenu vaših načel (ko/kjer smo
šibki), vam pa jo odrekamo v imenu naših (ko/kjer smo močni).
IV. Protestantsko krščanstvo in sodobno
»svobodno religijsko tržišče«
Načelo verske svobode in ustavno ter zakonsko zagotovljen prostor
za svobodno izbiro in izražanje vere omogočata soobstoj različnih religij
in verskih skupnosti, svobodno izbiranje med njimi kot tudi svobod-
no individualno (i)zbiranje posameznih sestavin različnih religij ali
ustvarjanje novih. Predpostavka in pogoj takega soobstoja je oprede-
ljevanje/razumevanje religije kot zadeve svobodne osebne opredelitve
(z že omenjeno eksplicitno ali implicitno pravico neizbire, vzdržnosti
ali zavračanja vseh). Statistike, raziskave in izkušnje govorijo o resnični
raznolikosti verskega pluralizma v modernih družbah: o pluralizmu
različnih kolektivnih tradicionalnih religij in verskih skupnosti kot po
sledicah sodobnih migracij ali že podedovane večreligijskosti nekaterih
okolij; o pluralnosti organizirane ali neorganizirane verske ponudbe prek
sodobnih komunikacijskih sredstev; o pluralnosti (»krpariji«) znotraj
osebnih verovanj in prepričanj kot rezultatu osebne svobodne izbire
vsebin in oblik iz različnih religij ter nazorov.5
5 O stanju in perspektivah religije in religioznosti v modernih zahodnih družbah je danes
množica sociološke in religiološke literature in raziskav. Naj opozorim le na nekatera
(uporabljena) dela. Splošen pregled v rezultate empiričnih raziskav omogočata delo
265
