Page 271 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 271
MARKO KERŠEVAN
V. Izziv (in možnosti) za protestantizem
ob vprašanju verske svobode
Posledice in aktualni/akutni problemi nastajajo, če hočejo ljudje
ali verske ustanove značilnosti (nekaterih) svojih svobodno izbranih
religijskih opredelitev – v imenu njihovega ali svojega razumevanja
(bistva) religije – uveljaviti prek meja prostora verske svobode v zasebni
in javni sferi. Ni težava, če nekdo izbere neko religijo ali religijsko ra-
zumevanje, ker jo ima za Resnico ali za edino pravo narodno tradicijo,
morda za najvišjo in najboljšo moralno instanco ali za pravo čaščenje
boga, pravi odnos do svetega ali pa, če zavrne vse religije kot neresnice,
zmote, prevare. Težavno je, če nekdo v imenu Resnice, Narodne tradi-
cije, Boga, Svetega, Razuma drugim odreka enako pravico do svobode
drugačne religijske opredelitve in to zahteva tudi od države ter njene
zakonodaje (ker da zmota ne more imeti enakih pravic kot resnica;
izdaja narodne tradicije enakih kot zvestoba; ker da nepravi nauki in
obredi ali nespoštovanje božjega moralnega zakona pomenijo žalitev
Boga ali svetoskrunstvo; ker se ne sme odpovedati Razumu). Če se kot
temelj ureditve položaja religije v družbi ne jemljeta notranja vera in
svoboda posameznika pri njenem izražanju v zasebni sferi in civilni
družbi, temveč so to Narodno konstitutivna tradicija, Resnica, Najvišja
moralna instanca, čaščenje Boga/bogov, spoštovanje Svetega, Razum,
kar mora zagotavljati državna oblast, vse to usmerja k spreminjanju
nevtralne sekularne države v religiozno ali antireligiozno državo. Krče-
nje sekularne države in sekularnih javnih ustanov v imenu odpravljanja
omejitve religije na zasebno sfero (in civilno družbo) pomeni neizogib-
no večje ali manjše, bolj blago ali nasilno omejevanje, marginalizacijo/
izključevanje nepravih religij in verske svobode posameznika, slej ali
prej konec verske svobode v splošnem.
Prav soočenje s to perspektivo/grožnjo je za protestantsko krščanstvo
izziv, naloga ter temelj optimizma hkrati. Izziv, naloga, ker/če se zave-
damo, da protestantsko razumevanje krščanske vere omogoča versko
svobodo ter hkratno (samo)omejevanje religioznega izražanja vseh,
ki jim je do te svobode in mirnega sožitja. Temelj optimizma, dokler
lahko ugotavljamo, da večina tistih, ki sprejemajo drugačne religiozne
269
V. Izziv (in možnosti) za protestantizem
ob vprašanju verske svobode
Posledice in aktualni/akutni problemi nastajajo, če hočejo ljudje
ali verske ustanove značilnosti (nekaterih) svojih svobodno izbranih
religijskih opredelitev – v imenu njihovega ali svojega razumevanja
(bistva) religije – uveljaviti prek meja prostora verske svobode v zasebni
in javni sferi. Ni težava, če nekdo izbere neko religijo ali religijsko ra-
zumevanje, ker jo ima za Resnico ali za edino pravo narodno tradicijo,
morda za najvišjo in najboljšo moralno instanco ali za pravo čaščenje
boga, pravi odnos do svetega ali pa, če zavrne vse religije kot neresnice,
zmote, prevare. Težavno je, če nekdo v imenu Resnice, Narodne tradi-
cije, Boga, Svetega, Razuma drugim odreka enako pravico do svobode
drugačne religijske opredelitve in to zahteva tudi od države ter njene
zakonodaje (ker da zmota ne more imeti enakih pravic kot resnica;
izdaja narodne tradicije enakih kot zvestoba; ker da nepravi nauki in
obredi ali nespoštovanje božjega moralnega zakona pomenijo žalitev
Boga ali svetoskrunstvo; ker se ne sme odpovedati Razumu). Če se kot
temelj ureditve položaja religije v družbi ne jemljeta notranja vera in
svoboda posameznika pri njenem izražanju v zasebni sferi in civilni
družbi, temveč so to Narodno konstitutivna tradicija, Resnica, Najvišja
moralna instanca, čaščenje Boga/bogov, spoštovanje Svetega, Razum,
kar mora zagotavljati državna oblast, vse to usmerja k spreminjanju
nevtralne sekularne države v religiozno ali antireligiozno državo. Krče-
nje sekularne države in sekularnih javnih ustanov v imenu odpravljanja
omejitve religije na zasebno sfero (in civilno družbo) pomeni neizogib-
no večje ali manjše, bolj blago ali nasilno omejevanje, marginalizacijo/
izključevanje nepravih religij in verske svobode posameznika, slej ali
prej konec verske svobode v splošnem.
Prav soočenje s to perspektivo/grožnjo je za protestantsko krščanstvo
izziv, naloga ter temelj optimizma hkrati. Izziv, naloga, ker/če se zave-
damo, da protestantsko razumevanje krščanske vere omogoča versko
svobodo ter hkratno (samo)omejevanje religioznega izražanja vseh,
ki jim je do te svobode in mirnega sožitja. Temelj optimizma, dokler
lahko ugotavljamo, da večina tistih, ki sprejemajo drugačne religiozne
269
