Page 268 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 268
ŠTUDIJSKI VEČERI
Iz našega vidika je zanimivo – in iz vidika protestantskega krščanstva
zaskrbljujoče – da raziskave in opažanja kažejo, kako imajo pri tovrstni
»svobodni izbiri« prednost:
– religije in religijske usmeritve, ki stavijo na zunanjost, na zunanje
razlike, ki/ker so lažje medijsko posredovane v času sodobne »družbe
spektakla« in prevlade podob pred besedami; na zunaj razvidne razlike
olajšujejo identifikacijo in omogočajo jasno vidno identiteto/pripadnost
v spremenljivem in varljivem svetu sodobne kulture;
– religije, ki so opazno drugačne, saj se med krizo iščejo drugač-
nost, izhodi iz obstoječega (v tem smislu so na Zahodu že zato privlačne
vzhodne religije);
– privlačna drugačnost je nasprotna prevladujočemu suhemu racio-
nalizmu in scientizmu, ponovno iskanje mističnega in duhovnega;
– opazna je renesansa magije, magičnih praks, ki na različne načine
»dopolnjujejo« sodobne znanosti in se navezujejo nanje ali pa se jim upi-
rajo: v vsakem primeru jih religiološko in psihološko lahko označujemo
za magične, pa naj se »znanstveno« navezujejo na različne »energije«, na
novo odkrite oziroma uradno še neodkrite in nepriznane »zakonitosti«
ali pa se religiozno povezujejo s »svetim v svetu« krščanske religije ali
na novo odkritih starih »poganskih« religij;
– nasproti parcialnosti, razdrobljenosti modernega življenja in miš-
ljenja, tudi dualizma med materialnim in duhovnim, znanstvenim in
religioznim, javnim in zasebnim (tudi v krščanstvu) se iščejo in odkrivajo
celovitost, nerazdeljenost, harmonija, ki ponovno vključujejo posamezni-
ka v naravo, kot je to poznala že modrost Vzhoda itn.;
Veljka Rusa in Nika Toša Vrednote Slovencev in Evropejcev, 2005, ter delo Hermana
Denza Die europäische Seele: Leben und Glauben in Europa, 2002; zanimiva je nemška
študija Klausa Petra Jörnsa Die neue Gesichter Gottes iz leta 1997; izjemno zgovorna
je predstavitev odličnih švicarskih raziskav v delu Rolanda J. Campicha Die zwei Ge-
sichter der Religion: Faszination und Entzauberung, 2004. Za njihovo vključitev v širše
sociološko- in religiološko-kulturološko problematiko sodobnih družb sta odlični deli
Ulricha Becka, Lastni Bog (v slovenskem prevodu 2009), in Friedricha W. Grafa Die
Wiederkehr der Götter: Religion in der modernen Kultur, 2004, ter primerjalna obravnava
v zborniku Säkularisierung und die Weltreligionen urednikov Hansa Joasa in Klausa
Wiegandta, 2007. Za nova religijska gibanja in »novo duhovnost« so informativna in
reprezentativna dela Aleša Črniča, Na vodnarjevem valu, 2012, Tine Ban, Novodobna
duhovnost, 2008, in Igorja Bahovca, Postmoderna kultura in duhovnost, 2009.
266
Iz našega vidika je zanimivo – in iz vidika protestantskega krščanstva
zaskrbljujoče – da raziskave in opažanja kažejo, kako imajo pri tovrstni
»svobodni izbiri« prednost:
– religije in religijske usmeritve, ki stavijo na zunanjost, na zunanje
razlike, ki/ker so lažje medijsko posredovane v času sodobne »družbe
spektakla« in prevlade podob pred besedami; na zunaj razvidne razlike
olajšujejo identifikacijo in omogočajo jasno vidno identiteto/pripadnost
v spremenljivem in varljivem svetu sodobne kulture;
– religije, ki so opazno drugačne, saj se med krizo iščejo drugač-
nost, izhodi iz obstoječega (v tem smislu so na Zahodu že zato privlačne
vzhodne religije);
– privlačna drugačnost je nasprotna prevladujočemu suhemu racio-
nalizmu in scientizmu, ponovno iskanje mističnega in duhovnega;
– opazna je renesansa magije, magičnih praks, ki na različne načine
»dopolnjujejo« sodobne znanosti in se navezujejo nanje ali pa se jim upi-
rajo: v vsakem primeru jih religiološko in psihološko lahko označujemo
za magične, pa naj se »znanstveno« navezujejo na različne »energije«, na
novo odkrite oziroma uradno še neodkrite in nepriznane »zakonitosti«
ali pa se religiozno povezujejo s »svetim v svetu« krščanske religije ali
na novo odkritih starih »poganskih« religij;
– nasproti parcialnosti, razdrobljenosti modernega življenja in miš-
ljenja, tudi dualizma med materialnim in duhovnim, znanstvenim in
religioznim, javnim in zasebnim (tudi v krščanstvu) se iščejo in odkrivajo
celovitost, nerazdeljenost, harmonija, ki ponovno vključujejo posamezni-
ka v naravo, kot je to poznala že modrost Vzhoda itn.;
Veljka Rusa in Nika Toša Vrednote Slovencev in Evropejcev, 2005, ter delo Hermana
Denza Die europäische Seele: Leben und Glauben in Europa, 2002; zanimiva je nemška
študija Klausa Petra Jörnsa Die neue Gesichter Gottes iz leta 1997; izjemno zgovorna
je predstavitev odličnih švicarskih raziskav v delu Rolanda J. Campicha Die zwei Ge-
sichter der Religion: Faszination und Entzauberung, 2004. Za njihovo vključitev v širše
sociološko- in religiološko-kulturološko problematiko sodobnih družb sta odlični deli
Ulricha Becka, Lastni Bog (v slovenskem prevodu 2009), in Friedricha W. Grafa Die
Wiederkehr der Götter: Religion in der modernen Kultur, 2004, ter primerjalna obravnava
v zborniku Säkularisierung und die Weltreligionen urednikov Hansa Joasa in Klausa
Wiegandta, 2007. Za nova religijska gibanja in »novo duhovnost« so informativna in
reprezentativna dela Aleša Črniča, Na vodnarjevem valu, 2012, Tine Ban, Novodobna
duhovnost, 2008, in Igorja Bahovca, Postmoderna kultura in duhovnost, 2009.
266
