Page 275 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 275
Luka Ilić
ZGODNJENOVOVEŠKI IZOBRAŽENEC
MED KONFESIJAMI
Protestantske povezave Andrije Dudića (1533–1589)
Uvod
Dosedanje zgodovinopisje je Andrijo Dudića1 (Andreas Dudith Sbar-
dellati), po rodu iz Orehovice (Medžimurje), obravnavalo kot kontro-
verzno osebo. Avtorji, kot sta Quirinus Reuter (1558–1613) in Georg
Michael Lingelsheim (1556–1636), ga uvrščajo med pripadnike Refor-
mirane cerkve, drugi pa ga zaradi prijateljevanja s Faustom Sozzinijem
(Socinius, 1539–1604) in Jakobom Paleologom z Iosa (Jacobus Pala-
eologus, pribl. 1520–1585) prištevajo k privržencem antitrinitarizma.
Dudić se je po svojem izstopu iz Rimskokatoliške cerkve (1567) sam
sicer opredeljeval kot konfesionalno nevtralen, bil pa je vpet v široko
evropsko mrežo protestantskih povezav.
V članku bomo – kolikor nam to omogoča analiza Dudićeve obsežne
in večinoma objavljene korespondence2 – predstavili mrežo Dudićevih
povezav, še posebno za čas njegovega bivanja v šlezijskem Wrocławu
1 Dudić je svoj priimek zapisoval na vsaj tri načine: kot Duditz, Dudicz in (najpogosteje)
Dudith. Svoje rojstno ime je vedno zapisal kot Andreas, toda stiki, s katerimi si je
dopisoval, so ga imenovali različno: Italijani kot Andreae ali Andrea, Madžari András,
Poljaki pa Andrzej. Njegov priimek pa so sploh zapisovali zelo različno. Poleg oblik,
ki jih je sam uporabljal, najdemo še Dudycz, Duditii, Dudithio, Dudicio, Duditio in
celo Diduthiio. Ker pa je Dudić uporabljal tudi slovansko obliko svojega priimka, jo
v slovanskih jezikih lahko ohranjamo. Poleg omenjenih oblik priimka je Dudić svoja
pisma včasih podpisal tudi s kriptonimom »Peregrinus«, včasih pa zgolj z A. D.
2 Lech Szczucki, Tibor Szepessy et al. (ur.), Andreas Dudithius Epistulae, 6 zvezkov
(1554–1580). Budimpešta: Magyar Tudományos Akadémia, 1992–2005 (Bibliothe-
ca Scriptorum Medii Recentisque Aevorum, Series nova XIII). V šestih zvezkih je
objavljenih 1033 pisem. Korespondenca zadnjih devetih let Dudićevega življenja pa
žal vse do danes ni uredniško obdelana.
273
ZGODNJENOVOVEŠKI IZOBRAŽENEC
MED KONFESIJAMI
Protestantske povezave Andrije Dudića (1533–1589)
Uvod
Dosedanje zgodovinopisje je Andrijo Dudića1 (Andreas Dudith Sbar-
dellati), po rodu iz Orehovice (Medžimurje), obravnavalo kot kontro-
verzno osebo. Avtorji, kot sta Quirinus Reuter (1558–1613) in Georg
Michael Lingelsheim (1556–1636), ga uvrščajo med pripadnike Refor-
mirane cerkve, drugi pa ga zaradi prijateljevanja s Faustom Sozzinijem
(Socinius, 1539–1604) in Jakobom Paleologom z Iosa (Jacobus Pala-
eologus, pribl. 1520–1585) prištevajo k privržencem antitrinitarizma.
Dudić se je po svojem izstopu iz Rimskokatoliške cerkve (1567) sam
sicer opredeljeval kot konfesionalno nevtralen, bil pa je vpet v široko
evropsko mrežo protestantskih povezav.
V članku bomo – kolikor nam to omogoča analiza Dudićeve obsežne
in večinoma objavljene korespondence2 – predstavili mrežo Dudićevih
povezav, še posebno za čas njegovega bivanja v šlezijskem Wrocławu
1 Dudić je svoj priimek zapisoval na vsaj tri načine: kot Duditz, Dudicz in (najpogosteje)
Dudith. Svoje rojstno ime je vedno zapisal kot Andreas, toda stiki, s katerimi si je
dopisoval, so ga imenovali različno: Italijani kot Andreae ali Andrea, Madžari András,
Poljaki pa Andrzej. Njegov priimek pa so sploh zapisovali zelo različno. Poleg oblik,
ki jih je sam uporabljal, najdemo še Dudycz, Duditii, Dudithio, Dudicio, Duditio in
celo Diduthiio. Ker pa je Dudić uporabljal tudi slovansko obliko svojega priimka, jo
v slovanskih jezikih lahko ohranjamo. Poleg omenjenih oblik priimka je Dudić svoja
pisma včasih podpisal tudi s kriptonimom »Peregrinus«, včasih pa zgolj z A. D.
2 Lech Szczucki, Tibor Szepessy et al. (ur.), Andreas Dudithius Epistulae, 6 zvezkov
(1554–1580). Budimpešta: Magyar Tudományos Akadémia, 1992–2005 (Bibliothe-
ca Scriptorum Medii Recentisque Aevorum, Series nova XIII). V šestih zvezkih je
objavljenih 1033 pisem. Korespondenca zadnjih devetih let Dudićevega življenja pa
žal vse do danes ni uredniško obdelana.
273
