Page 277 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 277
LUKA ILIĆ
glede obhajila pod obema podobama in odprave celibata je kot verski
razlog najbrž prispevala k njegovi odločitvi, da zapusti Rimskokatoliško
cerkev. Prvega maja 1576 je bil Štefan Báthory (1533–1586) kronan
za kralja Poljske. Njegov tekmec v potegovanju za poljsko krono je bil
cesar Maksimilijan II. Zato je bil Dudić kot član avstrijskega državnega
zbora in cesarjev privrženec kmalu zatem izgnan iz Poljske. V letih med
1576 in 1579 je prebival na Moravskem, od leta 1579 pa v luteranskem
Wrocławu, v Šleziji. Po smrti svoje prve žene se je vnovič poročil, tokrat
z Elżbieto Zborowsko6 (†10. 12. 1601, Czarkowy), vdovo grofa Jana
Amorja Tarnowskega (1488–1561), velikega hetmana poljske krone. V
Wrocławu je Dudić tudi umrl in je pokopan v cerkvi Svete Elizabete.
Soproga Elżbieta mu je postavila nagrobnik z epitafom.7 Nagrobni napis
povzema Dudićeve odlike in zasluge:
»V slavo Najvišjega. V spo-
min Andrije Dudića Orehoviške-
ga, gospoda Schmiegla, potomca
starodavne rodbine, obdarjenega
z izvrstnimi odlikami, vsestran-
sko učenostjo, temeljitim pozna-
vanjem najrazličnejših jezikov,
zavoljo premnogega izkustva v
najpomembnejših in karseda raz-
nolikih zadevah zares odličnega
in neprimerljivega moža, ki je bil
svetovalec in tajnik treh cesarjev,
Ferdinanda I., Maksimilijana II.
in Rudolfa II., in je zasedal naj-
višja mesta, duhovna in svetna; ki
je v kar največjo slavo opravljal
6 O odnosih med družino Zborowski in Dudićem prim. Christoph Augustynowicz,
Die Kandidaten und Interessen des Hauses Habsburg in Polen-Litauen während des
zweiten Interregnums 1574–1576, Wien: Dissertationen der Universität Wien 71,
2001, str. 42–43.
7 Iskreno se zahvaljujem gospodu profesorju Janu Harasimowiczu iz Wrocława za
fotografijo Dudićevega epitafa.
275
glede obhajila pod obema podobama in odprave celibata je kot verski
razlog najbrž prispevala k njegovi odločitvi, da zapusti Rimskokatoliško
cerkev. Prvega maja 1576 je bil Štefan Báthory (1533–1586) kronan
za kralja Poljske. Njegov tekmec v potegovanju za poljsko krono je bil
cesar Maksimilijan II. Zato je bil Dudić kot član avstrijskega državnega
zbora in cesarjev privrženec kmalu zatem izgnan iz Poljske. V letih med
1576 in 1579 je prebival na Moravskem, od leta 1579 pa v luteranskem
Wrocławu, v Šleziji. Po smrti svoje prve žene se je vnovič poročil, tokrat
z Elżbieto Zborowsko6 (†10. 12. 1601, Czarkowy), vdovo grofa Jana
Amorja Tarnowskega (1488–1561), velikega hetmana poljske krone. V
Wrocławu je Dudić tudi umrl in je pokopan v cerkvi Svete Elizabete.
Soproga Elżbieta mu je postavila nagrobnik z epitafom.7 Nagrobni napis
povzema Dudićeve odlike in zasluge:
»V slavo Najvišjega. V spo-
min Andrije Dudića Orehoviške-
ga, gospoda Schmiegla, potomca
starodavne rodbine, obdarjenega
z izvrstnimi odlikami, vsestran-
sko učenostjo, temeljitim pozna-
vanjem najrazličnejših jezikov,
zavoljo premnogega izkustva v
najpomembnejših in karseda raz-
nolikih zadevah zares odličnega
in neprimerljivega moža, ki je bil
svetovalec in tajnik treh cesarjev,
Ferdinanda I., Maksimilijana II.
in Rudolfa II., in je zasedal naj-
višja mesta, duhovna in svetna; ki
je v kar največjo slavo opravljal
6 O odnosih med družino Zborowski in Dudićem prim. Christoph Augustynowicz,
Die Kandidaten und Interessen des Hauses Habsburg in Polen-Litauen während des
zweiten Interregnums 1574–1576, Wien: Dissertationen der Universität Wien 71,
2001, str. 42–43.
7 Iskreno se zahvaljujem gospodu profesorju Janu Harasimowiczu iz Wrocława za
fotografijo Dudićevega epitafa.
275
