Page 278 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 278
ŠTUDIJSKI VEČERI
najodličnejše naloge cesarskega odposlanca pri tujih kraljih in gospodih.
V spomin nanj, ki je bil vsem drag, nikomur sovražen in od vseh obču-
dovan, je v svojem imenu in v imenu njunih otrok ob premnogih solzah
svojemu ljubljenemu soprogu ta spomenik postavila Elżbieta iz slovitega
in odličnega rodu Zborowski, ki je izrazila željo, da svojega dragega, s
katerim je v tesni povezanosti preživela deset let tukajšnjega življenja,
tudi v smrti ne bi zapustila, temveč bi počivala z njim v istem grobu.
Živel je 56 let in 7 dni in je umrl v Wrocławu 23. februarja 1589.
Živela je […] let in […] mesecev in je umrla […]8«.
Čeprav je bil Dudićev grob sprva mišljen kot družinska grobnica,
Elżbietina želja, da bi jo pokopali poleg njenega moža, ni bila izpolnjena,
zato so mesta v besedilu na podnožju nagrobnika, na katerih bi morali
biti vpisani podatki o njeni smrti, vse do danes ostala prazna.9 Razlog
za to, da Elżbieti niso dovolili, da bi bila pokopana v cerkvi sv. Elizabete,
je najbrž treba iskati v njenem distanciranju do luteranske cerkve zaradi
povezanosti s socianizmom. K temu ni prispevalo zgolj dejstvo, da se je
Dudića zaradi javnega izražanja naklonjenosti italijanskim antitrinitar-
cem prijel in še po njegovi smrti držal sum arijanstva. Tudi Dudićeva
hči Regina se je leta 1593 poročila z unitaristom Hieronimom Moskor-
zowskim (Moscorovius, 1560–1625). Moskorzowski je bil zaupnik Fausta
Sozzinija in eden glavnih predstavnikov unitarizma ter njegov vodilni
razširjevalec med poljsko-litovskim plemstvom.
Dudić je pokazal znanstveni interes za veliko disciplin – ne le za
teologijo, temveč med drugim tudi za filozofijo, zgodovino, medicino,
matematiko in astronomijo. Zato ga lahko štejemo za tipičnega predstav-
nika poznega humanizma, namreč v smislu univerzalnega izobraženca,
ki se uveljavlja na različnih področjih vednosti in ki deluje na različnih
področjih življenja, npr. v politiki, diplomaciji, cerkvi. Dudićevo dobro
poznavanje številnih jezikov lahko dokažemo tudi iz njegove ohranjene
8 Navajam po: Hermann Luchs, Die Denkmäler der St. Elisabeth-Kirche zu Breslau.
Breslau: Ferdinand Hirt, 1860, str. 36; prvi del epitafa tudi v: Željko Puratić, Hrvatski
humanist Andrija Dudić, Mogućnosti 38 (1991), 8-10, str. 725–736, tukaj str. 726.
9 Jan Harasimowicz, Visuelle Strategien der Identitätsbildung im multikonfessionellen
Breslau, v: Maria Deiters in Evelin Wetter (ur.), Bild und Konfession im östlichen
Mitteleuropa. (Studia Jagellonica Lipsiensia 11.) Ostfildern: Thorbecke, 2013, str.
33–103, tukaj str. 56.
276
najodličnejše naloge cesarskega odposlanca pri tujih kraljih in gospodih.
V spomin nanj, ki je bil vsem drag, nikomur sovražen in od vseh obču-
dovan, je v svojem imenu in v imenu njunih otrok ob premnogih solzah
svojemu ljubljenemu soprogu ta spomenik postavila Elżbieta iz slovitega
in odličnega rodu Zborowski, ki je izrazila željo, da svojega dragega, s
katerim je v tesni povezanosti preživela deset let tukajšnjega življenja,
tudi v smrti ne bi zapustila, temveč bi počivala z njim v istem grobu.
Živel je 56 let in 7 dni in je umrl v Wrocławu 23. februarja 1589.
Živela je […] let in […] mesecev in je umrla […]8«.
Čeprav je bil Dudićev grob sprva mišljen kot družinska grobnica,
Elżbietina želja, da bi jo pokopali poleg njenega moža, ni bila izpolnjena,
zato so mesta v besedilu na podnožju nagrobnika, na katerih bi morali
biti vpisani podatki o njeni smrti, vse do danes ostala prazna.9 Razlog
za to, da Elżbieti niso dovolili, da bi bila pokopana v cerkvi sv. Elizabete,
je najbrž treba iskati v njenem distanciranju do luteranske cerkve zaradi
povezanosti s socianizmom. K temu ni prispevalo zgolj dejstvo, da se je
Dudića zaradi javnega izražanja naklonjenosti italijanskim antitrinitar-
cem prijel in še po njegovi smrti držal sum arijanstva. Tudi Dudićeva
hči Regina se je leta 1593 poročila z unitaristom Hieronimom Moskor-
zowskim (Moscorovius, 1560–1625). Moskorzowski je bil zaupnik Fausta
Sozzinija in eden glavnih predstavnikov unitarizma ter njegov vodilni
razširjevalec med poljsko-litovskim plemstvom.
Dudić je pokazal znanstveni interes za veliko disciplin – ne le za
teologijo, temveč med drugim tudi za filozofijo, zgodovino, medicino,
matematiko in astronomijo. Zato ga lahko štejemo za tipičnega predstav-
nika poznega humanizma, namreč v smislu univerzalnega izobraženca,
ki se uveljavlja na različnih področjih vednosti in ki deluje na različnih
področjih življenja, npr. v politiki, diplomaciji, cerkvi. Dudićevo dobro
poznavanje številnih jezikov lahko dokažemo tudi iz njegove ohranjene
8 Navajam po: Hermann Luchs, Die Denkmäler der St. Elisabeth-Kirche zu Breslau.
Breslau: Ferdinand Hirt, 1860, str. 36; prvi del epitafa tudi v: Željko Puratić, Hrvatski
humanist Andrija Dudić, Mogućnosti 38 (1991), 8-10, str. 725–736, tukaj str. 726.
9 Jan Harasimowicz, Visuelle Strategien der Identitätsbildung im multikonfessionellen
Breslau, v: Maria Deiters in Evelin Wetter (ur.), Bild und Konfession im östlichen
Mitteleuropa. (Studia Jagellonica Lipsiensia 11.) Ostfildern: Thorbecke, 2013, str.
33–103, tukaj str. 56.
276
