Page 281 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 281
LUKA ILIĆ
Določena teološka vprašanja se v Dudićevih pismih vedno znova
pojavljajo. To velja še posebno za leta, ki jih je preživel v Šleziji. Iz pisem
tega obdobja je razvidno, da je Dudić glede svete večerje zastopal obliko
reformiranega nauka. V tem kontekstu se je spoprijel tudi s Formulo
concordiae. 15
Dudićevo nagnjenje h kalvinstvu je pustilo sled tudi v njegovi knji-
žnici. Tako v njej najdemo Bezove in Calvinove spise, npr. drugo izdajo
Calvinovih Institutio iz leta 1539 kot tudi Calvinov Komentar k Apo-
stolskim delom, njegove spise zoper Miguela Serveta (Michael Servetus,
† 27. 20. 1553), Alberta Piggheja (Albertus Pighius, 1490–1542) itn.,
a tudi knjige Heinricha Bullingerja (1504–1575), Lamberta Daneaua
(pribl. 1530–1590), Rudolpha Gwaltherja (1519–1586), Pietra Martire
Vermiglija (Petrus Martyr Vermilius, 1499–1562), Wolfganga Müslina
(Wolfgangus Musculus, 1494–1563), Girolama Zanchija, Zachariasa
Ursinusa in Pierra Vireta (1511–1571). Švicarski in nemški kalvinci (še
posebno iz heidelberškega kroga) so v Dudićevi zbirki zelo zastopani.
Sicer pa je vzpostavil korespondenco tudi z antitrinitarcem Faustom
Sozzinijem. Prvo ohranjeno pismo iz te korespondence izvira iz leta 1580.
Ko je moral leta 1576 zapustiti Krakov, se je Dudić preselil v mejno
grofijo Moravsko, kjer je kupil svobodno stanovsko gospostvo v Paskovu.
Vrata njegovega doma so bila široko odprta za goste, med katerimi so bili
številni izobraženci in prijatelji.16 Tako je na primer v Paskavu nekaj časa
živel Italijan Marcello Squarcialupi (1538–1599), ki je v Baslu konvertiral
k reformirani veri, pozneje pa je postal antitrinitarec. Dudić pa se je med
svojim bivanjem na Moravskem pridružil cerkvi češko-moravskih bratov
(Unitas fratrum).17 Moravsko je naposled zapustil, ker se pod jurisdikcijo
olomouškega škofa ni počutil varno, in se preselil v šlezijski Wrocław.
15 Glej npr. Dudićevo korespondenco iz leta 1578 z nekdanjim wittenberškim profesorjem
Esrom Rüdingerjem (1523–1591), ki je moral pobegniti iz volilne kneževine Saške,
potem ko je zavrnil, da bi podpisal Torgauske člene, v: Andreas Dudithius Epistulae,
6. zvezek: 1577–1580 (2002), kot v op. št. 2.
16 Gillet, Crato von Crafftheim und seine Freunde, kot v op. št. 4, str. 299.
17 Lech Szczucki, Some Remarks on Andrew Dudith’s World, v: Mihály Balázs in Gi-
zella Keserű (ur.), György Enyedi and Central European Unitarianism in the 16th–17th
Centuries. (Studia Humanitatis II.) Budapest: Balassi Kiadó, 2000, str. 347–354, tukaj
str. 350.
279
Določena teološka vprašanja se v Dudićevih pismih vedno znova
pojavljajo. To velja še posebno za leta, ki jih je preživel v Šleziji. Iz pisem
tega obdobja je razvidno, da je Dudić glede svete večerje zastopal obliko
reformiranega nauka. V tem kontekstu se je spoprijel tudi s Formulo
concordiae. 15
Dudićevo nagnjenje h kalvinstvu je pustilo sled tudi v njegovi knji-
žnici. Tako v njej najdemo Bezove in Calvinove spise, npr. drugo izdajo
Calvinovih Institutio iz leta 1539 kot tudi Calvinov Komentar k Apo-
stolskim delom, njegove spise zoper Miguela Serveta (Michael Servetus,
† 27. 20. 1553), Alberta Piggheja (Albertus Pighius, 1490–1542) itn.,
a tudi knjige Heinricha Bullingerja (1504–1575), Lamberta Daneaua
(pribl. 1530–1590), Rudolpha Gwaltherja (1519–1586), Pietra Martire
Vermiglija (Petrus Martyr Vermilius, 1499–1562), Wolfganga Müslina
(Wolfgangus Musculus, 1494–1563), Girolama Zanchija, Zachariasa
Ursinusa in Pierra Vireta (1511–1571). Švicarski in nemški kalvinci (še
posebno iz heidelberškega kroga) so v Dudićevi zbirki zelo zastopani.
Sicer pa je vzpostavil korespondenco tudi z antitrinitarcem Faustom
Sozzinijem. Prvo ohranjeno pismo iz te korespondence izvira iz leta 1580.
Ko je moral leta 1576 zapustiti Krakov, se je Dudić preselil v mejno
grofijo Moravsko, kjer je kupil svobodno stanovsko gospostvo v Paskovu.
Vrata njegovega doma so bila široko odprta za goste, med katerimi so bili
številni izobraženci in prijatelji.16 Tako je na primer v Paskavu nekaj časa
živel Italijan Marcello Squarcialupi (1538–1599), ki je v Baslu konvertiral
k reformirani veri, pozneje pa je postal antitrinitarec. Dudić pa se je med
svojim bivanjem na Moravskem pridružil cerkvi češko-moravskih bratov
(Unitas fratrum).17 Moravsko je naposled zapustil, ker se pod jurisdikcijo
olomouškega škofa ni počutil varno, in se preselil v šlezijski Wrocław.
15 Glej npr. Dudićevo korespondenco iz leta 1578 z nekdanjim wittenberškim profesorjem
Esrom Rüdingerjem (1523–1591), ki je moral pobegniti iz volilne kneževine Saške,
potem ko je zavrnil, da bi podpisal Torgauske člene, v: Andreas Dudithius Epistulae,
6. zvezek: 1577–1580 (2002), kot v op. št. 2.
16 Gillet, Crato von Crafftheim und seine Freunde, kot v op. št. 4, str. 299.
17 Lech Szczucki, Some Remarks on Andrew Dudith’s World, v: Mihály Balázs in Gi-
zella Keserű (ur.), György Enyedi and Central European Unitarianism in the 16th–17th
Centuries. (Studia Humanitatis II.) Budapest: Balassi Kiadó, 2000, str. 347–354, tukaj
str. 350.
279
