Page 35 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 35
JONATAN VINKLER
protestacija z naslednjimi besedami: »Brez pridržkov verujemo, kar so
verovali naši očetje in kar je stoletja verovalo celotno krščanstvo ter zaradi
česar so naši očetje v isti namen uvedli jubilejna leta ter mnoge odpustke
volili različnim cerkvam, namreč, da lahko papež podeli polno odpusti-
tev vseh grehov. Verujemo tudi, da lahko papež v primeru nuje pokliče na
pomoč vernike in od njih zahteva prispevke za obrambo mesta Rima in
njegove cerkve, ki je sedež apostolov Petra in Pavla, namestnikov Kristu-
sovih, in da lahko, da bi ukrepal zoper nasprotnike in jih spreobrnil
ter zoper uporne sovražnike cerkve in kristjanov, ki so razkolniki in
krivoverci, takim, [ki mu pomagajo,] če se kesajo in se izpovedo, podeli
popolno odpustitev vseh grehov.«61 Mater facultas theologica Pragensis
je poleg tega še vsakemu bakalarju teologije – Hus je bil tedaj bacca-
laureus formatus svete vede – zagrozila s kaznijo, če bi si drznil izreči
determinacijo o odpustkovnih bulah papeža Janeza, o njih disputirati
ali celo izrekati svojo sodbo.
Hus se je za papirnega leva teološke fakultete menil ravno toliko, koli-
kor resno je jemal ukaz nadškofa Sigismunda Albika – nič. Na prepoved
disputacije, ki je letela nanj osebno, je odgovoril posmehljivo, da naj na
teološki fakulteti kar pripravijo univerzitetni zapor zanj in da fakulteta
še prepovedi ni znala spisati, kot je treba, kajti prepovedala da je javno
razpravo o buli, ki jo je praški nadškof že itak sam omejil v posameznih
točkah. In tako se je napovedana Husova disputacija v veliki avli Karlove
univerze 7. junija 1412 zgodila. Hus je po determinaciji najprej navedel
deset mogočih razlogov, ki bi utegnili govoriti v prid Janezovi buli, nato pa
je polemično pretresel vsakega od njih. Svojo argumentacijo je razdelil na
tri dele. V prvem je predstavil osem Wycleffovih argumentov proti mož-
nosti odpuščanja grehov zavoljo odpustka. V drugem delu je z argumenti
iz Biblije in s spisi svetih očetov dokazoval, da papeževa dejavnost ne vklju-
čuje direktne akcije s hladnim orožjem. Torej da se papež z nasprotniki ne
bi smel lasati na bojnem polju, temveč bi moral zanje – moliti. V tretjem
delu je praški profesor kritiziral sam tekst bule. Glavna polemika proti
odpustkom je bila zaobsežena prav v tretjem delu, ko je Hus izrekel lastno
teološko pozicijo in pri tem pokazal tudi precej izvirnosti ter odmikov od
61 J. Sedlák, n. d., 237.
33
protestacija z naslednjimi besedami: »Brez pridržkov verujemo, kar so
verovali naši očetje in kar je stoletja verovalo celotno krščanstvo ter zaradi
česar so naši očetje v isti namen uvedli jubilejna leta ter mnoge odpustke
volili različnim cerkvam, namreč, da lahko papež podeli polno odpusti-
tev vseh grehov. Verujemo tudi, da lahko papež v primeru nuje pokliče na
pomoč vernike in od njih zahteva prispevke za obrambo mesta Rima in
njegove cerkve, ki je sedež apostolov Petra in Pavla, namestnikov Kristu-
sovih, in da lahko, da bi ukrepal zoper nasprotnike in jih spreobrnil
ter zoper uporne sovražnike cerkve in kristjanov, ki so razkolniki in
krivoverci, takim, [ki mu pomagajo,] če se kesajo in se izpovedo, podeli
popolno odpustitev vseh grehov.«61 Mater facultas theologica Pragensis
je poleg tega še vsakemu bakalarju teologije – Hus je bil tedaj bacca-
laureus formatus svete vede – zagrozila s kaznijo, če bi si drznil izreči
determinacijo o odpustkovnih bulah papeža Janeza, o njih disputirati
ali celo izrekati svojo sodbo.
Hus se je za papirnega leva teološke fakultete menil ravno toliko, koli-
kor resno je jemal ukaz nadškofa Sigismunda Albika – nič. Na prepoved
disputacije, ki je letela nanj osebno, je odgovoril posmehljivo, da naj na
teološki fakulteti kar pripravijo univerzitetni zapor zanj in da fakulteta
še prepovedi ni znala spisati, kot je treba, kajti prepovedala da je javno
razpravo o buli, ki jo je praški nadškof že itak sam omejil v posameznih
točkah. In tako se je napovedana Husova disputacija v veliki avli Karlove
univerze 7. junija 1412 zgodila. Hus je po determinaciji najprej navedel
deset mogočih razlogov, ki bi utegnili govoriti v prid Janezovi buli, nato pa
je polemično pretresel vsakega od njih. Svojo argumentacijo je razdelil na
tri dele. V prvem je predstavil osem Wycleffovih argumentov proti mož-
nosti odpuščanja grehov zavoljo odpustka. V drugem delu je z argumenti
iz Biblije in s spisi svetih očetov dokazoval, da papeževa dejavnost ne vklju-
čuje direktne akcije s hladnim orožjem. Torej da se papež z nasprotniki ne
bi smel lasati na bojnem polju, temveč bi moral zanje – moliti. V tretjem
delu je praški profesor kritiziral sam tekst bule. Glavna polemika proti
odpustkom je bila zaobsežena prav v tretjem delu, ko je Hus izrekel lastno
teološko pozicijo in pri tem pokazal tudi precej izvirnosti ter odmikov od
61 J. Sedlák, n. d., 237.
33
