Page 32 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 32
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
drugim v treh najpomembnejših praških cerkvah – Sv. Vít, Vyšehrad in
Týnský chram – metali v velike skrinje za cerkvene darove, temveč je
najresneje dvomil o sami podstati razpisovanja odpustkov, papeškem
primatu in tako o nauku o cerkvi. Sveti oče papež da nima nikakršne
pravice do posvetne oblasti in njene obrambe.54 Takisto nima pravice pro-
dajati odpustkov za denar oz. sploh nima pravice podeljevati kakršnih-
koli odpustkov, kajti grehe lahko odpušča – in tako pod eli odpustek in
posamičnika razbremeni grehov – samo Vsevišnji, vse drugo pa da je
kramarsko grabljenje denarja, ki se mu mora pravoverni kristjan upreti,
pa četudi za ceno mučeniške smrti. In slednje je bilo Husovo temeljno
stališče, ki ga je zagovarjal do svojega konca. Toda najprej je moral svojo
misel dati v obtok in zanjo nagovoriti »javno mnenje«. Bil je prepričan, da
ima za seboj tako praške meščane, zlasti češke, ki jim je v njihovem jeziku
pridigal v Betlehemski kapeli, kot tudi Karlovo univerzo. Zato je svoj
protest napravil javen. Na eni strani je, kakor je brati v virih, »Magister
Hus na skoraj vsaki svoji pridigi [55]v Betlehemski kapeli nagovarjal ljudi,
naj nikar ne dajejo denarja za te odpustke,«56 na drugi pa je na univerzi
dosegel, da je rektor Marek s Hradce sklical akademski zbor o perečem
vprašanju. Toda doktorji svete teologije so pred retorično ponavadi precej
dinamičnim splošnim akademskim shodom o perečem vprašanju želeli
razpravljati sub rosa. Zato so se sestali najprej sami in ugotovili, da utegne
epitet Wycleffovih podpornikov, v kolikor bi po tem zasloveli v okcitanski
54 Hus je bil eden izmed zgodnjih pomembnih evropskih intelektualcev, ki so kritično
obravnavali srednjeveško Konstantinovo darovnico; dozdevno podelitev posvetne
moči rimskemu papežu je imel Hus iz teoloških razlogov za skrajno problematično,
in sicer iz drugačnih ozirov kakor Lorenzo Valla, ki je na podlagi zgodovinske kritike
teksta v delu De falso credita et ementita Constantini donatione declamatio (1440)
ugotovil, da gre za ponaredek, ki je znatno mlajši od termina nastanka, zatrjevanega
v listini. Gl. Lorenzo Valla, O lažni Konstantinovi darovnici, Ljubljana 2009, npr.
zgodovinsko slovnično analizo samostalnika satraps (XII.38–39), 60–62.
55 Odlomek takšne Husove pridige 12. maja, na praznik Gospodovega vnebohoda, v
katerem Hus argumentira, zakaj prelati ne morejo storiti čudežev, glasi. »Et hoc patet
in bullis papalibus nunc currentibus, ubi datur remissio a pena et a culpa dantibus
pecuniam ad bellum Ladislaum regem ad ipsum occidendum et ipsum usque ad
generacionem quartam condempnantes, cum fortase non perveniet ad generacionem
quartam inu sua genealogia et si deveniat, condempnabunt nondum natos, qui fortasse
sunt predestinati. Ecce iustica!« J. Sedlák, n. d., 234 (op. 4).
56 Scriptorum rerum bohemicarum, tomus III, Pragae 1829, 26.
30
drugim v treh najpomembnejših praških cerkvah – Sv. Vít, Vyšehrad in
Týnský chram – metali v velike skrinje za cerkvene darove, temveč je
najresneje dvomil o sami podstati razpisovanja odpustkov, papeškem
primatu in tako o nauku o cerkvi. Sveti oče papež da nima nikakršne
pravice do posvetne oblasti in njene obrambe.54 Takisto nima pravice pro-
dajati odpustkov za denar oz. sploh nima pravice podeljevati kakršnih-
koli odpustkov, kajti grehe lahko odpušča – in tako pod eli odpustek in
posamičnika razbremeni grehov – samo Vsevišnji, vse drugo pa da je
kramarsko grabljenje denarja, ki se mu mora pravoverni kristjan upreti,
pa četudi za ceno mučeniške smrti. In slednje je bilo Husovo temeljno
stališče, ki ga je zagovarjal do svojega konca. Toda najprej je moral svojo
misel dati v obtok in zanjo nagovoriti »javno mnenje«. Bil je prepričan, da
ima za seboj tako praške meščane, zlasti češke, ki jim je v njihovem jeziku
pridigal v Betlehemski kapeli, kot tudi Karlovo univerzo. Zato je svoj
protest napravil javen. Na eni strani je, kakor je brati v virih, »Magister
Hus na skoraj vsaki svoji pridigi [55]v Betlehemski kapeli nagovarjal ljudi,
naj nikar ne dajejo denarja za te odpustke,«56 na drugi pa je na univerzi
dosegel, da je rektor Marek s Hradce sklical akademski zbor o perečem
vprašanju. Toda doktorji svete teologije so pred retorično ponavadi precej
dinamičnim splošnim akademskim shodom o perečem vprašanju želeli
razpravljati sub rosa. Zato so se sestali najprej sami in ugotovili, da utegne
epitet Wycleffovih podpornikov, v kolikor bi po tem zasloveli v okcitanski
54 Hus je bil eden izmed zgodnjih pomembnih evropskih intelektualcev, ki so kritično
obravnavali srednjeveško Konstantinovo darovnico; dozdevno podelitev posvetne
moči rimskemu papežu je imel Hus iz teoloških razlogov za skrajno problematično,
in sicer iz drugačnih ozirov kakor Lorenzo Valla, ki je na podlagi zgodovinske kritike
teksta v delu De falso credita et ementita Constantini donatione declamatio (1440)
ugotovil, da gre za ponaredek, ki je znatno mlajši od termina nastanka, zatrjevanega
v listini. Gl. Lorenzo Valla, O lažni Konstantinovi darovnici, Ljubljana 2009, npr.
zgodovinsko slovnično analizo samostalnika satraps (XII.38–39), 60–62.
55 Odlomek takšne Husove pridige 12. maja, na praznik Gospodovega vnebohoda, v
katerem Hus argumentira, zakaj prelati ne morejo storiti čudežev, glasi. »Et hoc patet
in bullis papalibus nunc currentibus, ubi datur remissio a pena et a culpa dantibus
pecuniam ad bellum Ladislaum regem ad ipsum occidendum et ipsum usque ad
generacionem quartam condempnantes, cum fortase non perveniet ad generacionem
quartam inu sua genealogia et si deveniat, condempnabunt nondum natos, qui fortasse
sunt predestinati. Ecce iustica!« J. Sedlák, n. d., 234 (op. 4).
56 Scriptorum rerum bohemicarum, tomus III, Pragae 1829, 26.
30
