Page 40 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 40
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
stebrov husitskega gibanja: Sveto pismo naj bo edini temelj vere, Božji
zakon pa naj usmerja vse, kar se počne javno in zasebno. Pri slednjem
Hus ni povsem prezrl tradicije, in tudi husiti ne, kajti za avtoriteto so
jim veljali zgodnji cerkveni zbori in pomembni cerkveni očetje, zlasti
prednicejski, toda tudi mlajši teologi, kolikor so svoja besedila uteme-
ljevali z Biblijo. Složno pa so Hus in husiti zavračali formalni temelj
vere, kakor ga je razumela rimska Cerkev – cerkveno avtoriteto, proti
kateri je praško husitstvo stavilo miselno potenco univerze, taborsko
pa razuma.71
Tako so jeseni 1419 nastali Štirje praški artikuli (Čtyři pražské články),
ki pomenijo prvo veroizpoved češke reformacije, program razvijajočega
se husitskega gibanja, toda tudi prvo reformirano konfesijo v Reichu:72
»1) Prvič: krščanski duhovniki naj Božjo besedo po Kraljestvu Če-
škem oznanjujejo in pridigajo brez vseh ovir, kot to naš Odrešenik uka-
zuje.
2) Drugič: častiti zakrament telesa in krvi Božje pod obema podoba-
ma, kruhom in vinom, naj se vsem vernim kristjanom, ki jim smrtni greh
tega ne brani, podaja brez vseh ovir, na način in po ukazu Odrešenika.
3) Tretjič: številni duhovniki in menihi s posvetno pravico vladajo
nad velikim gmotnim imetjem, in to v nasprotju z ukazom Kristusovim,
v škodo duhovniškega stanu in v še večjo škodo posvetnih gospodov
plemičev; takšnim duhovnikom je treba to gospodovanje odvzeti, ga
ustaviti, da bi lahko nato Čehi živeli vzorno in bili napeljevani k stanu
Kristusovemu in apostolov.
4) Četrtič: vse smrtne grehe, še posebej vidne, in druge nerednosti,
ki so zakonu Božjemu nasprotne, morajo razumno vsi, ki so poklicani
k za to primernemu položaju, v vsakem stanu ustavljati in zatirati, da bi
se odpravile hudobne in napačne govorice o tej deželi in da bi se splošno
dobro godilo kraljestvu in jeziku češkemu.«
Od tod naprej pa se razteza zgodovina husitskih vojn, toda za njimi
tudi zgodovina ustvarjanja prvega velikega geografskega prostora verske
svobode, ki je na večer češke renesanse 16. stoletja, zlasti pa po Majestátu
71 J. Sedlák, n. d., 374–375.
72 Čtyři vyznání, ur. Rudolf Říčan, Praha 1951, 37–52.
38
stebrov husitskega gibanja: Sveto pismo naj bo edini temelj vere, Božji
zakon pa naj usmerja vse, kar se počne javno in zasebno. Pri slednjem
Hus ni povsem prezrl tradicije, in tudi husiti ne, kajti za avtoriteto so
jim veljali zgodnji cerkveni zbori in pomembni cerkveni očetje, zlasti
prednicejski, toda tudi mlajši teologi, kolikor so svoja besedila uteme-
ljevali z Biblijo. Složno pa so Hus in husiti zavračali formalni temelj
vere, kakor ga je razumela rimska Cerkev – cerkveno avtoriteto, proti
kateri je praško husitstvo stavilo miselno potenco univerze, taborsko
pa razuma.71
Tako so jeseni 1419 nastali Štirje praški artikuli (Čtyři pražské články),
ki pomenijo prvo veroizpoved češke reformacije, program razvijajočega
se husitskega gibanja, toda tudi prvo reformirano konfesijo v Reichu:72
»1) Prvič: krščanski duhovniki naj Božjo besedo po Kraljestvu Če-
škem oznanjujejo in pridigajo brez vseh ovir, kot to naš Odrešenik uka-
zuje.
2) Drugič: častiti zakrament telesa in krvi Božje pod obema podoba-
ma, kruhom in vinom, naj se vsem vernim kristjanom, ki jim smrtni greh
tega ne brani, podaja brez vseh ovir, na način in po ukazu Odrešenika.
3) Tretjič: številni duhovniki in menihi s posvetno pravico vladajo
nad velikim gmotnim imetjem, in to v nasprotju z ukazom Kristusovim,
v škodo duhovniškega stanu in v še večjo škodo posvetnih gospodov
plemičev; takšnim duhovnikom je treba to gospodovanje odvzeti, ga
ustaviti, da bi lahko nato Čehi živeli vzorno in bili napeljevani k stanu
Kristusovemu in apostolov.
4) Četrtič: vse smrtne grehe, še posebej vidne, in druge nerednosti,
ki so zakonu Božjemu nasprotne, morajo razumno vsi, ki so poklicani
k za to primernemu položaju, v vsakem stanu ustavljati in zatirati, da bi
se odpravile hudobne in napačne govorice o tej deželi in da bi se splošno
dobro godilo kraljestvu in jeziku češkemu.«
Od tod naprej pa se razteza zgodovina husitskih vojn, toda za njimi
tudi zgodovina ustvarjanja prvega velikega geografskega prostora verske
svobode, ki je na večer češke renesanse 16. stoletja, zlasti pa po Majestátu
71 J. Sedlák, n. d., 374–375.
72 Čtyři vyznání, ur. Rudolf Říčan, Praha 1951, 37–52.
38
