Page 36 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 36
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
teologije M. Johna Wycleffa Angleškega.62 Hus je menil, da papež ne more
dajati odpustkov, ker ne poseduje moči razodetja, in tako tudi ne gotovosti,
ali isti prestopek taistemu grešniku, katerega odvezuje sam, odpušča tudi
Vsemogočni. Sveti oče da tudi ne ve, ali je grešnik predestiniran. Aposto-
lik da s podeljevanjem odpustka tudi izničuje moč kesanja, kajti ne more
biti prepričan, da se dotični grešnik za svoje početje tudi zares kesa. Hus
je sklenil takole: »Zato sem iskal in še vedno iščem, da bi našel, ali je kdo
izmed svetnikov dajal odpustke, pa nisem še ničesar našel […].« Dodal je,
da »nasprotovati tej buli pritiče zavoljo odrešitve duše«.63 In tudi, da »ni
prav dajati denarja papežu za prelivanje krščanske krvi«.64
Po Husu je poprijel besedo humanist M. Jeronym Pražský, ki ga je
kasneje pred koncilom v Konstanci doletela podobna usoda kot M. Jana
Husa, grmada. M. Jeronym je slovel kot mojster latinske elokvence in je
na disputaciji zbrane tako razvnel, da bi najraje kar takoj odšli v mestno
hišo in tam dosegli prepoved prodaje odpustkov.65 Šele zbranemu rek-
torju univerze M. Marku z Hradce se je nato posrečilo, da je ognjevite
študente in M. Jeronyma pregovoril, da niso uresničili svojih namenov.
Praški nadškof je videl, da se pripravlja povodenj, kajti s Husovimi pri-
digami v Betlehemski kapeli in z delovanjem M. Jeronyma Praškega se
je sprva akademski disput o moči ključev preselil na praške ulice in trge.
Zato je na svetovitski sinodi duhovništvu Praške nadškofije prepovedal
govoriti in delovati proti papeški buli, ukazal pa je tudi, da morajo pri-
digarji odpustke svojim ovčicam priporočati. Hus se je na ukrep svojega
ordinarija odzval s cirkularnim pismom, ki se začenja z besedami Pax
Christi in je bilo namenjeno duhovništvu njegove dieceze. V njem je
avtor navedel dvanajst neustreznosti (duodecim inconvenientia), ki naj
bi dičile papeško bulo in jih je Hus zapisal kot miselni destilat disputacije
7. junija. Zapisal je tudi, da bi bilo bolje, kot delati reklamo za bulo in
pridigati odpustke, vernikom svetovati, naj se nikar ne pustijo okrasti
in simonistično odirati pri spovedi.66
62 Johann Loserth, Hus and Wiclif, London 1884, 140–144.
63 J. Sedlák, n. d., 238.
64 Scriptorum rerum bohemicarum, tomus III, 16.
65 N. m.
66 J. Sedlák, n. d., 239.
34
teologije M. Johna Wycleffa Angleškega.62 Hus je menil, da papež ne more
dajati odpustkov, ker ne poseduje moči razodetja, in tako tudi ne gotovosti,
ali isti prestopek taistemu grešniku, katerega odvezuje sam, odpušča tudi
Vsemogočni. Sveti oče da tudi ne ve, ali je grešnik predestiniran. Aposto-
lik da s podeljevanjem odpustka tudi izničuje moč kesanja, kajti ne more
biti prepričan, da se dotični grešnik za svoje početje tudi zares kesa. Hus
je sklenil takole: »Zato sem iskal in še vedno iščem, da bi našel, ali je kdo
izmed svetnikov dajal odpustke, pa nisem še ničesar našel […].« Dodal je,
da »nasprotovati tej buli pritiče zavoljo odrešitve duše«.63 In tudi, da »ni
prav dajati denarja papežu za prelivanje krščanske krvi«.64
Po Husu je poprijel besedo humanist M. Jeronym Pražský, ki ga je
kasneje pred koncilom v Konstanci doletela podobna usoda kot M. Jana
Husa, grmada. M. Jeronym je slovel kot mojster latinske elokvence in je
na disputaciji zbrane tako razvnel, da bi najraje kar takoj odšli v mestno
hišo in tam dosegli prepoved prodaje odpustkov.65 Šele zbranemu rek-
torju univerze M. Marku z Hradce se je nato posrečilo, da je ognjevite
študente in M. Jeronyma pregovoril, da niso uresničili svojih namenov.
Praški nadškof je videl, da se pripravlja povodenj, kajti s Husovimi pri-
digami v Betlehemski kapeli in z delovanjem M. Jeronyma Praškega se
je sprva akademski disput o moči ključev preselil na praške ulice in trge.
Zato je na svetovitski sinodi duhovništvu Praške nadškofije prepovedal
govoriti in delovati proti papeški buli, ukazal pa je tudi, da morajo pri-
digarji odpustke svojim ovčicam priporočati. Hus se je na ukrep svojega
ordinarija odzval s cirkularnim pismom, ki se začenja z besedami Pax
Christi in je bilo namenjeno duhovništvu njegove dieceze. V njem je
avtor navedel dvanajst neustreznosti (duodecim inconvenientia), ki naj
bi dičile papeško bulo in jih je Hus zapisal kot miselni destilat disputacije
7. junija. Zapisal je tudi, da bi bilo bolje, kot delati reklamo za bulo in
pridigati odpustke, vernikom svetovati, naj se nikar ne pustijo okrasti
in simonistično odirati pri spovedi.66
62 Johann Loserth, Hus and Wiclif, London 1884, 140–144.
63 J. Sedlák, n. d., 238.
64 Scriptorum rerum bohemicarum, tomus III, 16.
65 N. m.
66 J. Sedlák, n. d., 239.
34
