Page 31 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 31
JONATAN VINKLER
oster protest, v katerem je trdil, da je bula papeža Janeza v opreki z
Božjo besedo, da odpustki niso nič drugega kakor laž ter da zavoljo nih
nastajajo prepiri in druge homatije. Med drugim je zapisal: »Apostoli-
cus capiens multam pecuniam ab hominibus, nihil boni per hoc dis
ponit, sed ad suam pompam et superbiam expendit et inter cardina-
les dividit […] verius et cercius esset paganis credendum, quia quod
promittunt, fidelius et amlius tenent.«51 Toda tudi to pisanje kralja ni
premaknilo: razglasitev bule naj se izvede, vladar pa je ukazal, naj ko-
misarjem pri tem nihče ne nasprotuje. In se je zgodila: slovesno, z bob-
nanjem je bila bula razglašena na vseh javnih mestih v Pragi, komisarji
pa so ljudi spodbujali, naj se kar najhitreje spovedo, se poprimejo čol-
niča zaslug svetnikov in si zagotovijo odpustek. Toda cel podvig je kar
premočno smrdel po običajni ljudski trgovini in kar nič ni bilo čutiti
privzdignjenega kadila (po)duhov(lje)nosti. Podobno, kakor so dobrih
sto let pozneje Tetzel in Fuggerji že na začetku spravili na slab glas
odpustke papeža Leona X. oz. nadškofa Albrechta Brandenburškega – in
dali Luthru netivo za razmišljanje ne le o odpustkih, temveč o tako
temeljni reči, kot so »robni pogoji« za milost Božjo in odrešitev (zgolj
po veri) –, tako so tudi Václav Tiem in njegovi komisarji reč poprijeli
čisto po trgovsko. Tiem je za razglašanje odpustkovne bule po deželi
proti plačilu najemal celo take duhovnike, ki so bolj kot besede evan-
gelija praktično spregali glagole (pri)grabiti, obrati in pridobiti, names to
denarja pa so od vernikov jemali tudi konkretno nelikvidno imovino
– ovce, koze, krave …52 Na to izrecno referira besedilo ljudske popevke,
ki je nastala v Pragi po letu 1412 in glasi:
»Bubeník, ten je nosí v voze,
raduje se každé koze,
ktož mu ovci, krávu dá,
všecky řimské odpustky má,
pekla i propasti.«53
Toda Husova kritika je bila precej globlja – in temeljna: ni se upiral
zgolj neredu, nepoštenosti in posvetnosti pri zbiranju denarja, ki so ga med
51 J. Sedlák, n. d., 232 (op. 1).
52 J. Sedlák, n. d., 232–233.
53 Zdeněk Nejedlý, Počátky husitského zpěvu, Praha 1907, 424.
29
oster protest, v katerem je trdil, da je bula papeža Janeza v opreki z
Božjo besedo, da odpustki niso nič drugega kakor laž ter da zavoljo nih
nastajajo prepiri in druge homatije. Med drugim je zapisal: »Apostoli-
cus capiens multam pecuniam ab hominibus, nihil boni per hoc dis
ponit, sed ad suam pompam et superbiam expendit et inter cardina-
les dividit […] verius et cercius esset paganis credendum, quia quod
promittunt, fidelius et amlius tenent.«51 Toda tudi to pisanje kralja ni
premaknilo: razglasitev bule naj se izvede, vladar pa je ukazal, naj ko-
misarjem pri tem nihče ne nasprotuje. In se je zgodila: slovesno, z bob-
nanjem je bila bula razglašena na vseh javnih mestih v Pragi, komisarji
pa so ljudi spodbujali, naj se kar najhitreje spovedo, se poprimejo čol-
niča zaslug svetnikov in si zagotovijo odpustek. Toda cel podvig je kar
premočno smrdel po običajni ljudski trgovini in kar nič ni bilo čutiti
privzdignjenega kadila (po)duhov(lje)nosti. Podobno, kakor so dobrih
sto let pozneje Tetzel in Fuggerji že na začetku spravili na slab glas
odpustke papeža Leona X. oz. nadškofa Albrechta Brandenburškega – in
dali Luthru netivo za razmišljanje ne le o odpustkih, temveč o tako
temeljni reči, kot so »robni pogoji« za milost Božjo in odrešitev (zgolj
po veri) –, tako so tudi Václav Tiem in njegovi komisarji reč poprijeli
čisto po trgovsko. Tiem je za razglašanje odpustkovne bule po deželi
proti plačilu najemal celo take duhovnike, ki so bolj kot besede evan-
gelija praktično spregali glagole (pri)grabiti, obrati in pridobiti, names to
denarja pa so od vernikov jemali tudi konkretno nelikvidno imovino
– ovce, koze, krave …52 Na to izrecno referira besedilo ljudske popevke,
ki je nastala v Pragi po letu 1412 in glasi:
»Bubeník, ten je nosí v voze,
raduje se každé koze,
ktož mu ovci, krávu dá,
všecky řimské odpustky má,
pekla i propasti.«53
Toda Husova kritika je bila precej globlja – in temeljna: ni se upiral
zgolj neredu, nepoštenosti in posvetnosti pri zbiranju denarja, ki so ga med
51 J. Sedlák, n. d., 232 (op. 1).
52 J. Sedlák, n. d., 232–233.
53 Zdeněk Nejedlý, Počátky husitského zpěvu, Praha 1907, 424.
29
