Page 37 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 37
JONATAN VINKLER
Husov disput je že v naslednjih dneh, podobno kot dobro stoletje
kasneje Luthrov, dosegel ljudsko kulturo, in tako dokončno zapustil
akademska tla. Po Pragi so začeli skladati verzne paskvile67 proti buli
in papeškim legatom, Štěpán z Pálče pa je v svojem traktatu De Ecclesia
zapisal, da so bili prepisi bule, ki so bili pribiti po cerkvah, in skrinjice za
miloščino, kamor se je dajalo denar od prodaje odpustkov, ponečedeni
s smolo in iztrebki, magistri, profesorji bogoslovja so postali tarča naj-
hujšega posmeha, neznani avtor pa je vse, ki so imeli kakorkoli opravka
z mešetarjenjem z odpustki papeža Janeza XXIII., počastil z ne ravno
odličnimi epiteti – da so asmodeisti, belialisti, mamonisti, tj. služabniki
Asmodeja in Beliala (Zlodeja) ter sužnji mamona.68
Pomenljiv izraz razvnetih strasti tistega praškega poletja je bil tudi
posmehljivi sprevod po Pragi, ki ga je zorganiziral eden od prijateljev
in član spremstva (familiaris) kralja Václava, plemič Vok Voksa z Val-
dštejna. Ta je s pomočjo neutrudnega, toda vetrnjaškega M. Jeronyma
Praškega ter drugih magistrov (artistične fakultete) spravil skupaj za tisti
čas in tisto snov kaj nenavadno, toda, po njihovem mnenju, ne neprik-
ladno povorko: njen namen je bil odkrito sramotilen – za svetega očeta
Janeza. Na okrašen voz so namreč posadili v prostitutko preoblečenega
študenta, ki so mu okoli vratu in čez prsi obesili papeško bulo. Nato so
se pred čudno vozilo vpregli študenti, oblečeni kot dvorni norci, in drugi
našemljenci ter mladeniča peljali najprej k nadškofijski palači na Mali
strani, nato čez Karlov most, po celotnem Starem mestu in nazadnje
pred kraljevsko palačo na Přikopih. Pri tem so uganjali norčije in delali
vsakovrstne nespodobne gibe ter geste, vsa stvar pa se je končala pred
prangarjem na Přikopih, kjer so »papeške bule« zmetali na grmado in
jih sežgali; slednje naj bi bila parodija na sežig Wycleffovih del, ki ga je
praški nadškof iniciral leta 1410.69
67 »Legát přijel do Prahy / zbudil kanovníky, / byť k němu přistúpily, / krále a obcí lúpily,
/ po vší české zemi.« – Zd. Nejedlý, n. d., 423.
68 J. Sedlák, n. d., 239–240 (op. 3).
69 František Palacký, Dějiny národu českého III, Praha 1968, 86–87; prim. Fr. Palacký,
n. d., 69–72, in František Šmahel, Husitská revoluce 2: Kořeny české reformace, Praha
1996, 239–242. Odziv na omenjeni sežig je bila tudi naslednja popevka: »Zajic biskup
abeceda / spálil knihy a nevěda, / co jest v nich napsáno.« – Zd. Nejedlý, n. d., 419.
35
Husov disput je že v naslednjih dneh, podobno kot dobro stoletje
kasneje Luthrov, dosegel ljudsko kulturo, in tako dokončno zapustil
akademska tla. Po Pragi so začeli skladati verzne paskvile67 proti buli
in papeškim legatom, Štěpán z Pálče pa je v svojem traktatu De Ecclesia
zapisal, da so bili prepisi bule, ki so bili pribiti po cerkvah, in skrinjice za
miloščino, kamor se je dajalo denar od prodaje odpustkov, ponečedeni
s smolo in iztrebki, magistri, profesorji bogoslovja so postali tarča naj-
hujšega posmeha, neznani avtor pa je vse, ki so imeli kakorkoli opravka
z mešetarjenjem z odpustki papeža Janeza XXIII., počastil z ne ravno
odličnimi epiteti – da so asmodeisti, belialisti, mamonisti, tj. služabniki
Asmodeja in Beliala (Zlodeja) ter sužnji mamona.68
Pomenljiv izraz razvnetih strasti tistega praškega poletja je bil tudi
posmehljivi sprevod po Pragi, ki ga je zorganiziral eden od prijateljev
in član spremstva (familiaris) kralja Václava, plemič Vok Voksa z Val-
dštejna. Ta je s pomočjo neutrudnega, toda vetrnjaškega M. Jeronyma
Praškega ter drugih magistrov (artistične fakultete) spravil skupaj za tisti
čas in tisto snov kaj nenavadno, toda, po njihovem mnenju, ne neprik-
ladno povorko: njen namen je bil odkrito sramotilen – za svetega očeta
Janeza. Na okrašen voz so namreč posadili v prostitutko preoblečenega
študenta, ki so mu okoli vratu in čez prsi obesili papeško bulo. Nato so
se pred čudno vozilo vpregli študenti, oblečeni kot dvorni norci, in drugi
našemljenci ter mladeniča peljali najprej k nadškofijski palači na Mali
strani, nato čez Karlov most, po celotnem Starem mestu in nazadnje
pred kraljevsko palačo na Přikopih. Pri tem so uganjali norčije in delali
vsakovrstne nespodobne gibe ter geste, vsa stvar pa se je končala pred
prangarjem na Přikopih, kjer so »papeške bule« zmetali na grmado in
jih sežgali; slednje naj bi bila parodija na sežig Wycleffovih del, ki ga je
praški nadškof iniciral leta 1410.69
67 »Legát přijel do Prahy / zbudil kanovníky, / byť k němu přistúpily, / krále a obcí lúpily,
/ po vší české zemi.« – Zd. Nejedlý, n. d., 423.
68 J. Sedlák, n. d., 239–240 (op. 3).
69 František Palacký, Dějiny národu českého III, Praha 1968, 86–87; prim. Fr. Palacký,
n. d., 69–72, in František Šmahel, Husitská revoluce 2: Kořeny české reformace, Praha
1996, 239–242. Odziv na omenjeni sežig je bila tudi naslednja popevka: »Zajic biskup
abeceda / spálil knihy a nevěda, / co jest v nich napsáno.« – Zd. Nejedlý, n. d., 419.
35
