Page 41 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 41
JONATAN VINKLER
Rudolfa II. pulziral tako, da je v deželah krone sv. Václava vsakdo mogel
izpovedovati svoje versko prepričanje brez zadržkov.73 Toda tudi to se je
imelo radikalno spremeniti. Slednje pa je že snov za pripovedovanje v
drugem historiografskem narativu.
VIRI IN LITERATURA
Arnošt s Pardubic, Statuta provincialia de anno 1349 cum tractatu De tribus punctis
religionis christianae.Http://www.manuscriptorium.com/apps/index.php?di-
rect=record&pid=AIPDIG-NKCR__39_F_31_____2W6DSE7-cs.
Nicolaus von Amsdorff, Grund und Ursache aus der Chronik, warum Johannes Hus und
Hieronymus von Prag verbrannt sein. Magdeburg 1525. Http://nbn-resolving.de/
urn:nbn:de:gbv:3:1-200594.
Čtyři vyznání, ur. Rudolf Říčan, Praha 1951.
Documenta M. Iohannis Hus vitam, doctrinam, causam in concilio Constantiensi acta,
Pragae 1869.
Richard Friedenthal, Mož na grmadi, Ljubljana 1973.
Thomas A. Fudge, The Trial of Jan Hus: Medieval Heresy and Criminal Procedure, Oxford,
New York 2013.
Ivan Hlaváček, Úvod. V: Ze zpráv a kronik doby husitské, Praha 1981.
73 Po l. 1609 je imel vsak prebivalec dežel sv. Václava polno svobodo verovanja. To je
pomenilo, da je lahko katerikoli plemič, svobodnjak ali podanik v čeških deželah
izpovedoval katerokoli veroizpoved. In to ne le na kraljevi zemlji, temveč tudi na
posestvih nadškofa ali samostanov. Niso pa imeli vsi vseh in enakih pravic v zvezi s
postavljanjem cerkva. Nekatoličani so si namreč smeli postavljali svoja svetišča zgolj
na kraljevi posesti, ne pa na zemlji, ki je pripadala rimski Cerkvi. In tako je nastalo
ključno vprašanje: ali so posesti rimske Cerkve, če je češki kralj katoličan, kraljeva
zemlja. Povod za stanovsko vstajo proti Habsburžanom pa je bilo porušenje dveh
evangeličanskih cerkva v dveh mestecih na severu Češke. Leta 1617 je namreč praški
nadškof Jan Lohelius podrl evangeličansko cerkev v rudarskem mestu Hrob, ki je
bilo posest Praške nadškofije, isto se je zgodilo tudi v Broumovu. Čeprav je šlo zgolj
za 4,2 % zemlje v svetováclavskih deželah, so stanovi presodili, da je tako rušenje
nekatoliških cerkva dovolj težak napad na njihove verske pravice iz Majestáta, da
lahko opraviči njihov upor proti Habsburžanu, ki je sedel na prestolu sv. Václava. In
tako se je začela tridesetletna vojna. Josef Pekař, Bílá Hora. Její příčiny i následky, v:
Josef Pekař, Postavy a problémy českých dějin, Výbor z díla, Praha 1990, 141–143.
39
Rudolfa II. pulziral tako, da je v deželah krone sv. Václava vsakdo mogel
izpovedovati svoje versko prepričanje brez zadržkov.73 Toda tudi to se je
imelo radikalno spremeniti. Slednje pa je že snov za pripovedovanje v
drugem historiografskem narativu.
VIRI IN LITERATURA
Arnošt s Pardubic, Statuta provincialia de anno 1349 cum tractatu De tribus punctis
religionis christianae.Http://www.manuscriptorium.com/apps/index.php?di-
rect=record&pid=AIPDIG-NKCR__39_F_31_____2W6DSE7-cs.
Nicolaus von Amsdorff, Grund und Ursache aus der Chronik, warum Johannes Hus und
Hieronymus von Prag verbrannt sein. Magdeburg 1525. Http://nbn-resolving.de/
urn:nbn:de:gbv:3:1-200594.
Čtyři vyznání, ur. Rudolf Říčan, Praha 1951.
Documenta M. Iohannis Hus vitam, doctrinam, causam in concilio Constantiensi acta,
Pragae 1869.
Richard Friedenthal, Mož na grmadi, Ljubljana 1973.
Thomas A. Fudge, The Trial of Jan Hus: Medieval Heresy and Criminal Procedure, Oxford,
New York 2013.
Ivan Hlaváček, Úvod. V: Ze zpráv a kronik doby husitské, Praha 1981.
73 Po l. 1609 je imel vsak prebivalec dežel sv. Václava polno svobodo verovanja. To je
pomenilo, da je lahko katerikoli plemič, svobodnjak ali podanik v čeških deželah
izpovedoval katerokoli veroizpoved. In to ne le na kraljevi zemlji, temveč tudi na
posestvih nadškofa ali samostanov. Niso pa imeli vsi vseh in enakih pravic v zvezi s
postavljanjem cerkva. Nekatoličani so si namreč smeli postavljali svoja svetišča zgolj
na kraljevi posesti, ne pa na zemlji, ki je pripadala rimski Cerkvi. In tako je nastalo
ključno vprašanje: ali so posesti rimske Cerkve, če je češki kralj katoličan, kraljeva
zemlja. Povod za stanovsko vstajo proti Habsburžanom pa je bilo porušenje dveh
evangeličanskih cerkva v dveh mestecih na severu Češke. Leta 1617 je namreč praški
nadškof Jan Lohelius podrl evangeličansko cerkev v rudarskem mestu Hrob, ki je
bilo posest Praške nadškofije, isto se je zgodilo tudi v Broumovu. Čeprav je šlo zgolj
za 4,2 % zemlje v svetováclavskih deželah, so stanovi presodili, da je tako rušenje
nekatoliških cerkva dovolj težak napad na njihove verske pravice iz Majestáta, da
lahko opraviči njihov upor proti Habsburžanu, ki je sedel na prestolu sv. Václava. In
tako se je začela tridesetletna vojna. Josef Pekař, Bílá Hora. Její příčiny i následky, v:
Josef Pekař, Postavy a problémy českých dějin, Výbor z díla, Praha 1990, 141–143.
39
