Page 43 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 43
Emidio Campi
ALI JE BILA REFORMACIJA
NEMŠKI DOGODEK?*
Ko sem bil povabljen, da se lotim tega vprašanja, sem bil zadovoljen,
saj sem avtomatično pomislil, da poznam vsaj del odgovora, ki naj bi
bil dokončno: NE. Ko pa sem se začel pripravljati in me je tema prite-
gnila, sem se postopoma zavedel njene kompleksnosti. Prisilila me je
k razmisleku ne le vprašanja samega, temveč tudi moje intelektualne
poti, od prvega srečanja z mednarodnim znanstvenim obravnavanjem
reformacije v seminarju Heika Obermana na univerzi v Tübingenu jeseni
1968, dogodka, ki je sprožil moje – vse življenje dolgo – iskanje boljšega
razumevanja reformacije.
Če je kaj resnice v izreku »Presojajte človeka bolj po vprašanjih, ki
jih postavlja, kot po odgovorih«, pripisovanem Voltairu, je treba orga-
nizatorje pohvaliti za izbiro tematike. Niso preprosto vprašali, »Kaj je
bila reformacija?«,1 niti »Ali se je v 16. stoletju zgodila reformacija?«2
– kar sta že sami izzivalni vprašanji – ampak bolj subtilno: »Ali je bila
reformacija nemški dogodek?« To je še en jasen znak, da je v času, ko
se reformacija čedalje bolj predstavlja z izrazi različnosti in ko postaja
pluralizem geslo za interpretacijo verskega vzpona v 16. stoletju, nujno,
da se ne izogibamo težavam, ampak se soočimo z izzivom, da premislimo
o novi »veliki zgodbi« časa. Hvaležen sem organizatorjem, da so postavili
* Zahvaljujem se Torrancu Kirbyju (Montreal) in Ianu Hazlettu (Glasgow) za pregle-
dovanje rokopisa in za njune pronicljive komentarje.
1 Glej: Richard Bucher, What was the Reformation? A Brief History of the Interpretation
of the Reformations, dostopno prek: http://www.orlutheran.com/refwhat.html (9. 7.
2015).
2 Glej: Hans J. Hillerbrand, Was There a Reformation in the Sixteenth Century?, Church
History 72 (2003), 525–552.
41
ALI JE BILA REFORMACIJA
NEMŠKI DOGODEK?*
Ko sem bil povabljen, da se lotim tega vprašanja, sem bil zadovoljen,
saj sem avtomatično pomislil, da poznam vsaj del odgovora, ki naj bi
bil dokončno: NE. Ko pa sem se začel pripravljati in me je tema prite-
gnila, sem se postopoma zavedel njene kompleksnosti. Prisilila me je
k razmisleku ne le vprašanja samega, temveč tudi moje intelektualne
poti, od prvega srečanja z mednarodnim znanstvenim obravnavanjem
reformacije v seminarju Heika Obermana na univerzi v Tübingenu jeseni
1968, dogodka, ki je sprožil moje – vse življenje dolgo – iskanje boljšega
razumevanja reformacije.
Če je kaj resnice v izreku »Presojajte človeka bolj po vprašanjih, ki
jih postavlja, kot po odgovorih«, pripisovanem Voltairu, je treba orga-
nizatorje pohvaliti za izbiro tematike. Niso preprosto vprašali, »Kaj je
bila reformacija?«,1 niti »Ali se je v 16. stoletju zgodila reformacija?«2
– kar sta že sami izzivalni vprašanji – ampak bolj subtilno: »Ali je bila
reformacija nemški dogodek?« To je še en jasen znak, da je v času, ko
se reformacija čedalje bolj predstavlja z izrazi različnosti in ko postaja
pluralizem geslo za interpretacijo verskega vzpona v 16. stoletju, nujno,
da se ne izogibamo težavam, ampak se soočimo z izzivom, da premislimo
o novi »veliki zgodbi« časa. Hvaležen sem organizatorjem, da so postavili
* Zahvaljujem se Torrancu Kirbyju (Montreal) in Ianu Hazlettu (Glasgow) za pregle-
dovanje rokopisa in za njune pronicljive komentarje.
1 Glej: Richard Bucher, What was the Reformation? A Brief History of the Interpretation
of the Reformations, dostopno prek: http://www.orlutheran.com/refwhat.html (9. 7.
2015).
2 Glej: Hans J. Hillerbrand, Was There a Reformation in the Sixteenth Century?, Church
History 72 (2003), 525–552.
41
