Page 62 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 62
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
dolgo obvladovalo naše razumevanje reformacije kot mejnika na poti
v modernost: moč katalizatorja tako imenovanega »odčaranja sveta«
(Max Weber).53 Če kaj združuje različna specializirana področja zgo-
dovinskih študij – kljub nekaterim izrazitim metodološkim razlikam
in posledično različnim žariščem raziskovanja – je to gotovo široko
soglasje, da je bila reformacija zares fenomen evropskih razsežnosti
in proces, ki je trajal več stoletij. Zato ni nič žaljivega, če poudarimo,
da je ideja, po kateri je reformacija »deutsches Ereignis«, zastarela,
prav tako kot povzdigovanje osebnosti enega od reformatorjev zaradi
konfesionalnih namenov, ali pa poizkus, da bi identificirali specifične
konfesionalne značilnosti, ki so prispevale k nacionalni identiteti ali
celo k toku svetovne zgodovine.
Ta sprememba paradigem pa nikakor ni tako neprijazna do refor-
macijskih študij, kot bi kdo lahko domneval. Pomaga namreč ponovno
odpreti razpravo, ki je bila s »kulturnim protestantizmom« (Kulturprote-
stantismus) prezgodaj zaključena.54 Ključna vloga, ki jo je imela reforma-
cija v starem modelu modernizacije, sicer po tej poti lahko zgubi nekaj
leska, njena bistvena načela in značilnosti pa so lahko zdaj preučevana
bolj učinkovito in v širšem kontekstu, ne da bi se togo držali posameznih
ideoloških ali konfesionalnih tradicij. Zares, smiselna naloga cerkvenih
zgodovinarjev bi lahko bila, da naredijo konfesionalizacijsko teorijo
bolj sprejemljivo, in sicer tako, da donečemu bronu njenega pretiranega
etatizma dodajo zveneče činele teoloških pojmovanj, ki so sooblikovale
in vplivale, pospeševale in anticipirale moderno politično, ekonomsko
in socialno obnašanje. Ne gre za to, da bi koketirali z duhom časa ali
vzdrževali mir z modernimi teorijami, temveč da bi poizkusili bolje ra-
zumeti pomembno obdobje moderne zgodovine, ki zasluži našo veliko
pozornost.
53 Za dojemljivo obravnavo te teme glej: Alexandra Walsham, The Reformation and
»the Disenchantment of the World« Reassessed, The Historical Journal 51 (2008),
497–528.
54 Za kratek pregled v angleščini glej: Gordon Rupp, Culture Protestantism: German
Liberal Theology at the Turn of the Twentieth Century. Missoula, Mont.: Scholars Press
for the American Academy of Religion, 1977; ponatis: Atlanta, Ga, 1987. Glej tudi:
Friedrich Wilhelm Graf, Der Protestantismus: Geschichte und Gegenwart. München:
Beck, 2006, 61–105.
60
dolgo obvladovalo naše razumevanje reformacije kot mejnika na poti
v modernost: moč katalizatorja tako imenovanega »odčaranja sveta«
(Max Weber).53 Če kaj združuje različna specializirana področja zgo-
dovinskih študij – kljub nekaterim izrazitim metodološkim razlikam
in posledično različnim žariščem raziskovanja – je to gotovo široko
soglasje, da je bila reformacija zares fenomen evropskih razsežnosti
in proces, ki je trajal več stoletij. Zato ni nič žaljivega, če poudarimo,
da je ideja, po kateri je reformacija »deutsches Ereignis«, zastarela,
prav tako kot povzdigovanje osebnosti enega od reformatorjev zaradi
konfesionalnih namenov, ali pa poizkus, da bi identificirali specifične
konfesionalne značilnosti, ki so prispevale k nacionalni identiteti ali
celo k toku svetovne zgodovine.
Ta sprememba paradigem pa nikakor ni tako neprijazna do refor-
macijskih študij, kot bi kdo lahko domneval. Pomaga namreč ponovno
odpreti razpravo, ki je bila s »kulturnim protestantizmom« (Kulturprote-
stantismus) prezgodaj zaključena.54 Ključna vloga, ki jo je imela reforma-
cija v starem modelu modernizacije, sicer po tej poti lahko zgubi nekaj
leska, njena bistvena načela in značilnosti pa so lahko zdaj preučevana
bolj učinkovito in v širšem kontekstu, ne da bi se togo držali posameznih
ideoloških ali konfesionalnih tradicij. Zares, smiselna naloga cerkvenih
zgodovinarjev bi lahko bila, da naredijo konfesionalizacijsko teorijo
bolj sprejemljivo, in sicer tako, da donečemu bronu njenega pretiranega
etatizma dodajo zveneče činele teoloških pojmovanj, ki so sooblikovale
in vplivale, pospeševale in anticipirale moderno politično, ekonomsko
in socialno obnašanje. Ne gre za to, da bi koketirali z duhom časa ali
vzdrževali mir z modernimi teorijami, temveč da bi poizkusili bolje ra-
zumeti pomembno obdobje moderne zgodovine, ki zasluži našo veliko
pozornost.
53 Za dojemljivo obravnavo te teme glej: Alexandra Walsham, The Reformation and
»the Disenchantment of the World« Reassessed, The Historical Journal 51 (2008),
497–528.
54 Za kratek pregled v angleščini glej: Gordon Rupp, Culture Protestantism: German
Liberal Theology at the Turn of the Twentieth Century. Missoula, Mont.: Scholars Press
for the American Academy of Religion, 1977; ponatis: Atlanta, Ga, 1987. Glej tudi:
Friedrich Wilhelm Graf, Der Protestantismus: Geschichte und Gegenwart. München:
Beck, 2006, 61–105.
60
