Page 101 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 101
WALTER SPARN
se moramo opreti, ne na prostor in čas, ki ju nikoli ne bomo izčrpali.
(Fragment 128/347)
Drugo pričevanje je pričevanje še danes cenjenega baročnega pesnika,
ki je bil dolgo časa župnik v Nikolajevi cerkvi tu v Berlinu. V duhovni
pesmi, uglasbeni leta 1655, Paul Gerhardt poje:
Srce moje, išči veselje / v Božjih darovih ljubega poletja; / poglej prelepi
vrt, kako se je okrasil zame in zate. / Pomisli, če je nam tako lepo že na
tej ubogi zemlji, / kako bo šele onkraj tega sveta, v razkošnem nebeškem
šotoru in zlatem gradu? / Kako svetlo in polno veselja bo v Kristusovem
vrtu? (EG 503, 1.9.10)1
Kako različni sta ti reakciji na kozmološki šok, ki se je napovedoval
že v 15. stoletju in z vso silo zadel zahodni svet v 17. stoletju! Izhaja to
iz tega, da govori en avtor v prozi, drugi pa v pesmi? Ali da eden misli,
drugi pa se ozira v nebo? Da eden apelira na človeške zmožnosti, drugi
pa upa na Kristusov vrt? Da en avtor vztraja na »eksistencialnosti resni-
ce«, kot je rekel Romano Guardini o avtorju Misli, drugi pa se zateka k
resnici tolažilne fiziko-teologije? Da je bil eden katoličan, drugi luteranski
kristjan?! Nobena od teh opozicij ne ustreza; pri janzenistu Pascalu in
refomirano-ortodoksnem Gerhardtu tudi gotovo ne gre za opozicijo
»rimskokatoliškega« in »luteranskega«.
Raznolikost zgodovinske resničnosti v primeru kozmologije pride
le v manjšem delu do izraza v binarnih konfesionalnih (o)pozicijah; še
manj, če jih vidimo le v njihovih uradno definiranih podobah oziroma
normativnih konfesionalnih samorazumevanjih 16. in 17. stoletja. Ni
dovolj, da zoperstavimo teološke »dogmatike« iz Wittenberga, Jene,
Züricha, Leidna in Oxforda in tiste v Collegium Romanum, v Salamanci,
Coimbri, Kölnu, Salzburgu in Pragi. Treba je poiskati tudi eksegete in
profesorje filozofije v Cursus philosophicus oziroma Artes, še posebej, če
so bili zraven tudi medicinci in pravniki, ki so bili povezani v respublica
litteraria Europaea preko konfesionalnih meja. V sliki je treba upošte-
1 Gre za oznako številke pesmi in kitic v nemški Evangeličanski pesmarici.( Op. prev.)
Poetološko, himnološka in teološka analiza v prispevku Christe Reich (2001, 262–274).
99
se moramo opreti, ne na prostor in čas, ki ju nikoli ne bomo izčrpali.
(Fragment 128/347)
Drugo pričevanje je pričevanje še danes cenjenega baročnega pesnika,
ki je bil dolgo časa župnik v Nikolajevi cerkvi tu v Berlinu. V duhovni
pesmi, uglasbeni leta 1655, Paul Gerhardt poje:
Srce moje, išči veselje / v Božjih darovih ljubega poletja; / poglej prelepi
vrt, kako se je okrasil zame in zate. / Pomisli, če je nam tako lepo že na
tej ubogi zemlji, / kako bo šele onkraj tega sveta, v razkošnem nebeškem
šotoru in zlatem gradu? / Kako svetlo in polno veselja bo v Kristusovem
vrtu? (EG 503, 1.9.10)1
Kako različni sta ti reakciji na kozmološki šok, ki se je napovedoval
že v 15. stoletju in z vso silo zadel zahodni svet v 17. stoletju! Izhaja to
iz tega, da govori en avtor v prozi, drugi pa v pesmi? Ali da eden misli,
drugi pa se ozira v nebo? Da eden apelira na človeške zmožnosti, drugi
pa upa na Kristusov vrt? Da en avtor vztraja na »eksistencialnosti resni-
ce«, kot je rekel Romano Guardini o avtorju Misli, drugi pa se zateka k
resnici tolažilne fiziko-teologije? Da je bil eden katoličan, drugi luteranski
kristjan?! Nobena od teh opozicij ne ustreza; pri janzenistu Pascalu in
refomirano-ortodoksnem Gerhardtu tudi gotovo ne gre za opozicijo
»rimskokatoliškega« in »luteranskega«.
Raznolikost zgodovinske resničnosti v primeru kozmologije pride
le v manjšem delu do izraza v binarnih konfesionalnih (o)pozicijah; še
manj, če jih vidimo le v njihovih uradno definiranih podobah oziroma
normativnih konfesionalnih samorazumevanjih 16. in 17. stoletja. Ni
dovolj, da zoperstavimo teološke »dogmatike« iz Wittenberga, Jene,
Züricha, Leidna in Oxforda in tiste v Collegium Romanum, v Salamanci,
Coimbri, Kölnu, Salzburgu in Pragi. Treba je poiskati tudi eksegete in
profesorje filozofije v Cursus philosophicus oziroma Artes, še posebej, če
so bili zraven tudi medicinci in pravniki, ki so bili povezani v respublica
litteraria Europaea preko konfesionalnih meja. V sliki je treba upošte-
1 Gre za oznako številke pesmi in kitic v nemški Evangeličanski pesmarici.( Op. prev.)
Poetološko, himnološka in teološka analiza v prispevku Christe Reich (2001, 262–274).
99
