Page 97 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 97
TOMAŽ JURCA

nelagodno spoznanje, ki se, širše gledano, skriva za ostrimi Vergerijevimi
nagovori. Gotovo pa njegove knjižice proti cerkveni cenzuri, kot večina
protestantske propagande, merijo predvsem na neposreden učinek in
skušajo vzbuditi določene odzive sonarodnjakov v Italiji. Pri tem so po-
leg tiskane besede njegovo največje orožje splošna razgledanost, dobra
informiranost ter ne nazadnje glasovi velikanov italijanske književnosti,
ki v njegovih knjižicah silovito zadonijo in vsaj za hip preglasijo zvo-
nove rimske Cerkve. Zavoljo njihovega pričevanja pridobi Vergerijeva
beseda, ki si preko skrivnih kanalov onkraj Alp predvsem v petdesetih
letih šestnajstega stoletja utre pot v severovzhodno Italijo, širše občinstvo
in postane pomemben dejavnik pri posredovanju sporočila Evangelija
na tem ozemlju. Prav vloga teh starodavnih mož in njihovih literarnih
modelov v okviru protestantske propagande je tema, ki si gotovo zasluži
bolj poglobljeno raziskavo. Podobno so tudi sistematične študije o Ver-
gerijevem obsežnem opusu, tako o posameznih delih kot o nekaterih
tematskih sklopih, ki se jih loteva, razmeroma redke. Nemara bi ob kopici
biografskih podatkov, ki so že nekaj časa na voljo, prav te lahko prispevale
k ponovnemu ovrednotenju sodb o Vergerijevi osebnosti. Glede teh bi
bržkone najprej veljalo zavrniti domneve o ovajanju bratov v veri, ki jih
do neke mere izpodbija tudi pričujoč članek. V tem kontekstu imajo
namreč Vergerijevi protiseznami zgolj polemično funkcijo in se izkažejo
predvsem za bistroumno orodje spretnega govorca, zavezanega svojemu
poslanstvu, s katerim dobi protestantska propaganda novo razsežnost.

95
   92   93   94   95   96   97   98   99   100   101   102