Page 235 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 235
BOŽIDAR DEBENJAK
kaj sem ti rekla. Pomisli, kaj nama je bilo rečeno na Oljski gori: ’Nekaj
imam povedati, a nikogar nimam, komur bi povedal.’« (Moraldi [1971]
1989, 472–73)
Sirska didaskalija (21) pripoveduje:
Ponoči, ko je sonce zašlo, se je prikazal Mariji Magdaleni in Mariji, Ja-
kobovi hčeri, in ob prvem svitu nedelje je vstopil pri Leviju skozi vrata,
potem pa se je prikazal tudi nam in nam dejal: »Nočem, da se v teh
dneh zaradi mene postite. Ali mi je potrebno, da vam je v duši tesno?«
(Berger in Nord [1999] 2015, 984)
7
Znameniti teolog Hans Küng je posvetil v svojem prikazu krščanstva
pomenljiv odlomek zgodnje zgodovine »konfliktom zastran položaja
ženske«.18 Začenja ga takole:
Ni vprašanje: Kot lahko že Cerkev judeokrščanske paradigme imenu-
jemo v najboljšem smislu demokratično, skupnost v svobodi, enakosti,
bratstvu in sestrstvu, to velja pač še bolj za pavlovske občine. To ni nikjer
bolj poudarjeno jasno kot v stavku, ki ga Pavel piše svoji občini v Gala-
tijo: »Kajti vsi, ki ste bili krščeni v Kristusu, ste oblekli Kristusa. Ni ne
Juda ne Grka, ni ne sužnja ne svobodnjaka, ni ne moškega ne ženske,
kajti vsi ste eden v Jezusu Kristusu.« (Gal 3,27–28) In nadaljuje, da
Pavel v pismih ženske izrecno nagovarja kot svoje »synergoi«, torej kot
»sodelavke ali po smislu kolegice. (Küng [1994] 2007, 156–58)
Na koncu Pisma Rimljanom v pozdravni adresi navaja 29 vidnih
osebnosti, ki so zaslužne za oznanjanje evangelija, in v tem številu je 10
žensk. Med njimi sta posebej pomembni Fojba, »ki opravlja cerkveno
službo v Kenhrejah«, in pa Junija, zakaj »Andronik in Junija, moja rojaka
in sojetnika«, sta »odlična apostola, ki sta bila že pred mano v Kristusu«.
Druge tam navedene ženske so še: Pavlova »sodelavka Priska«, Marija,
Trifajna in Trifoza, Persida, Julija, brez navedbe imena pa Rufova mati
in Nerejeva sestra. Omemba Junije kot »apostola« pomeni, kot navaja
Küng, da je pripadala »po številu omejenemu krogu tistih vodilnih misio
233
kaj sem ti rekla. Pomisli, kaj nama je bilo rečeno na Oljski gori: ’Nekaj
imam povedati, a nikogar nimam, komur bi povedal.’« (Moraldi [1971]
1989, 472–73)
Sirska didaskalija (21) pripoveduje:
Ponoči, ko je sonce zašlo, se je prikazal Mariji Magdaleni in Mariji, Ja-
kobovi hčeri, in ob prvem svitu nedelje je vstopil pri Leviju skozi vrata,
potem pa se je prikazal tudi nam in nam dejal: »Nočem, da se v teh
dneh zaradi mene postite. Ali mi je potrebno, da vam je v duši tesno?«
(Berger in Nord [1999] 2015, 984)
7
Znameniti teolog Hans Küng je posvetil v svojem prikazu krščanstva
pomenljiv odlomek zgodnje zgodovine »konfliktom zastran položaja
ženske«.18 Začenja ga takole:
Ni vprašanje: Kot lahko že Cerkev judeokrščanske paradigme imenu-
jemo v najboljšem smislu demokratično, skupnost v svobodi, enakosti,
bratstvu in sestrstvu, to velja pač še bolj za pavlovske občine. To ni nikjer
bolj poudarjeno jasno kot v stavku, ki ga Pavel piše svoji občini v Gala-
tijo: »Kajti vsi, ki ste bili krščeni v Kristusu, ste oblekli Kristusa. Ni ne
Juda ne Grka, ni ne sužnja ne svobodnjaka, ni ne moškega ne ženske,
kajti vsi ste eden v Jezusu Kristusu.« (Gal 3,27–28) In nadaljuje, da
Pavel v pismih ženske izrecno nagovarja kot svoje »synergoi«, torej kot
»sodelavke ali po smislu kolegice. (Küng [1994] 2007, 156–58)
Na koncu Pisma Rimljanom v pozdravni adresi navaja 29 vidnih
osebnosti, ki so zaslužne za oznanjanje evangelija, in v tem številu je 10
žensk. Med njimi sta posebej pomembni Fojba, »ki opravlja cerkveno
službo v Kenhrejah«, in pa Junija, zakaj »Andronik in Junija, moja rojaka
in sojetnika«, sta »odlična apostola, ki sta bila že pred mano v Kristusu«.
Druge tam navedene ženske so še: Pavlova »sodelavka Priska«, Marija,
Trifajna in Trifoza, Persida, Julija, brez navedbe imena pa Rufova mati
in Nerejeva sestra. Omemba Junije kot »apostola« pomeni, kot navaja
Küng, da je pripadala »po številu omejenemu krogu tistih vodilnih misio
233
