Page 233 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 233
BOŽIDAR DEBENJAK

Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta
tekla, vendar je drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h grobu. Sklonil
se je in videl povoje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi
Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil,v grob. Videl je povoje, ki so ležali
tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč
posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je
prvi prišel h grobu, in videl je in veroval. Nista še namreč umevala Pisma,
da mora vstati od mrtvih, nato sta se učenca vrnila domov. (Jn 20,3–10)
Tukajšnji govor o Simonu Petru je vzporednica k prej navedenemu
Petrovemu čudenju (Lk 24,10–11), dodan pa je Jezusu posebno ljub
učenec, ki so ga v tradiciji često imeli kar za pisca tega evangelija.

6
Toda najpomembnejše sporočilo o Mariji Magdaleni je, da je ona
prva priča Jezusovega vstajenja (Jn 20,11–18). Ko zagleda Jezusa, ga
najprej ne spozna in ima za vrtnarja (Jn 20,14–15), a sledi tole poročilo
(Jn 20,16–18):

Jezus ji je dejal: »Marija!« Ona se je obrnila in po hebrejsko rekla: »Ra-
buni!« (Kar pomeni Učitelj.) Jezus ji je rekel: »Ne oklepaj se me,12 kajti
nisem še šel k Očetu; pojdi pa k mojim bratom in jim povej: Odhajam
gor k mojemu Očetu in vašemu Očetu ter mojemu Bogu in vašemu
Bogu.« Marija Magdalena je šla in učencem sporočila, da je videla Gos-
poda in pa to, kar ji je rekel.13
Stavek »Ne oklepaj se me« je že zgodaj buril duhove. Jezus se očitno
izvije iz Marijinega objema (ali objema nog) in pove, da še ni šel »gor
k Očetu«. Stara Avguštinova razlaga je, da s tem oklepanjem v njem
išče samo človeka, z odhodom k Očetu pa je poudarjena njegova božja
narava. Ta se mora najprej dopolniti. Justin tolmači to tako, da Križani
pripoveduje Mariji: Ti me ne smeš spremljati tako, da bi bila vselej zra-
ven pri meni in živela z mano spet tako kot pred križanjem. Valvasorjev
soavtor Francisci pa pravi dobesedno:

12 Grško: me mou haptou, Vulgata: noli me tangere. Prevajajo tudi: Ne dotikaj se me!
13 Tudi tu ohranjam premi govor samo tam, kjer ga ima izvirnik.

231
   228   229   230   231   232   233   234   235   236   237   238